Varčevanje na račun eksistence, socialnega življenja ljudi, ki so že tako prizadeti, ni prava pot varčevanja, je poudaril predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič.

Sporna dva predloga
Kot je pojasnil, se v ZSSS-ju odzivajo predvsem na dva predloga, ki sta se pojavila v zadnjem času. Na eni strani gre za predlog, da bi najdaljšo bolniško odsotnost, ko se še prejema nadomestilo, omejili na največ eno leto, na drugi strani pa za predlog, da zaposleni za prve tri dni bolniške odsotnosti ne bi prejeli nikakršnega nadomestila.

Breme delodajalcev in ZZZS-ja
Semolič pri tem opozarja, da gredo nadomestila do 30 dni bolniške odsotnosti v breme delodajalcev, potem pa v breme Zavoda za zdavstveno zavarovanje Slovenije. Oba predloga sta zato za ZSSS "izrecno nesprejemljiva".

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS-ja, ki je tudi predsednica upravnega odbora ZZZS-ja, je tako napovedala, da bodo predlogu za krčenje pravice do nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela sindikalni predstavniki na seji skupščine zavoda, ki bo 11. februarja, nasprotovali.

Kot je pojasnila, je upravni odbor za sejo skupščine Zavoda pripravil predlog ukrepov, s katerimi naj bi poskušali preprečiti primanjkljaj v zdravstveni blagajni. Predlog je po njenih besedah večinoma dober, a v enem delu z njim ne more soglašati.

Skušali bodo blokirati predlog delodajalcev
Gre za predlog, da bi skupščina Zavoda ministra za zdravje pozvala, naj začne postopek za spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z več cilji; črtanja pravice do pogrebnin, posmrtnin in potnih stroškov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; uvedbe sistema primerljivih zdravil ter krčenja pravice do nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela. Po njenih besedah gre predvsem za predloge delodajalcev, ki želijo tovrstne pozive na ministra za zdravje nasloviti tudi prek skupščine Zavoda.

Sindikalni predstavniki, ki v skupščini zastopajo interese delavcev, bodo storili vse, da tak predlog na skupščini ne bo sprejet, je napovedala Böhmova, ki pravi, da takšno ni le stališče ZSSS-ja, ampak tudi drugih sindikalnih konfederacij, s predstavniki katerih je v zadnjih dneh govorila.

Böhmova ob tem ugotavlja, da bi znižanje nadomestil za zdravstveno blagajno imelo "popolnoma nepomemben finančni učinek" - štiri milijone evrov oziroma dva promila sredstev, ki jih letno obrača zdravstvena blagajna. Za bolnike pa "bo ta učinek izredno boleč", je dodala.

Semolič: Sistem bi tako dobesedno silil ljudi, da delajo bolni
Če delavec prve tri dni bolniške odsotnosti ne bi prejel nobenega nadomestila, "bi sistem dobesedno silil ljudi, da delajo bolni," je še opozoril predsednik ZSSS-ja. Pri tem so po njegovih besedah najbolj ranljiva skupina zaposleni za določen čas, ki že zdaj večkrat pridejo na delo kljub bolezni, s povišano temperaturo. S tem pa se, je opozoril, povečuje tveganje, da bodo zboleli za kakšno hujšo boleznijo.

Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da bo minister Borut Miklavčič stališča ministrstva glede ukrepov, ki jih predlaga upravni odbor ZZZS-ja, predstavil na sami skupščini Zavoda. Dodajajo, da je skupščina ZZZS-ja samostojen organ, v katerem so tako delodajalci kot tudi delojemalci. Zastopniki delojemalcev so sindikati. Dileme morajo razrešiti na skupščini.

M. N./B. K.