Sociolog Damjan Mandelc kot ustrezni ponuja zakonodaji Danske in Islandije. Foto: RTV SLO
Sociolog Damjan Mandelc kot ustrezni ponuja zakonodaji Danske in Islandije. Foto: RTV SLO

Da bi jih tudi vnaprej uspešno preganjali, pa bi bilo treba ekstremizem najprej definirati, je poudaril. Preiskovalna komisija, ki preiskuje delovanje ekstremističnih skupin, je končala z zaslišanjem nekdanjega direktorja Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo, pozneje pa direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Damirja Črnčeca. Ta je v svojem nastopu in v odgovorih na vprašanja članic in članov komisije izpostavljal zlasti potrebo po definiciji ekstremizma.


Potrebovali bi definicijo
Definicijo bi potrebovali že zato, ker orodja policije in obveščevalnih služb za pregon ekstremizmov ta čas niso zadostna, je opozoril. Pristojnim službam bi bilo po prepričanju Črnčeca treba zagotoviti zadostna orodja za učinkovit pregon, tako na preventivnem kot na represivnem področju. Pozornost pa je treba posvetiti tudi uporabi teh orodij, je pojasnil.

Definicijo bi bilo sicer po njegovih besedah mogoče oblikovati na podlagi opredelitve ravnanj, ki bi bila določena kot skrajna. Lažjo obliko takšnih ravnanj bi lahko opredelili kot prekršek, težjo obliko pa kot kaznivo dejanje.

Stopnjevanje
Ekstremizem lahko sicer opredelimo tudi kot ravnanje, ki se na drugi ravni stopnjuje v nasilni ekstremizem, na tretji ravni pa v terorizem. In sam terorizem je po njegovih besedah že natančno opredeljen, medtem ko ekstremizem ne.

V svojem nagovoru članom komisije je Črnčec predstavil tudi primer dobre prakse s področja preprečevanja tovrstnih ravnanj. Avstrijski urad za boj proti terorizmu tako na letni ravni objavlja poročila, v katerih opredeli kazniva dejanja s področja vseh vrst ekstremizmov. To prakso bi veljalo zasledovati tudi v Sloveniji, je še dejal nekdanji direktor Sove.