Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock in slovenska ministrica za evropske in zunanje zadeve Tanja Fajon sta najprej obiskali Državni logistični center Roje, kjer sta si ogledali opremo za protipoplavno zaščito in se seznanili z delovanjem slovenske enote za prečrpavanje velikih količin vode, ki je tudi del nabora sil v mehanizmu Unije na področju civilne zaščite. Uprava za zaščito in reševanje se je s spominsko fotografijo v imenu Slovenije zahvalila Nemčiji za njeno nesebično pomoč po poplavah.

Pogovore sta Annalena Baerbock in Tanja Fajon nadaljevali na ministrstvu, kjer sta pregledali izvajanje slovensko-nemškega strateškega partnerstva, ki sta ga podpisali julija 2022 ob obisku slovenske ministrice v Berlinu. Kot so sporočili z ministrstva, sta se med drugim dogovorili za okrepitev sodelovanja na področju avtomobilske in vesoljske industrije ter podporo slovenskega članstva v Evropski vesoljski agenciji, na področjih podnebne varnosti, boja proti dezinformacijam, sodelovanja med diplomatskima akademijama ter pri vzajemni pomoči pri večjih naravnih nesrečah.

Pri tem sta posebno pozornost namenili širitvi EU-ja, ki je v strateškem interesu Slovenije, Nemčije in EU-ja. "S kolegico Baerbock sva se dogovorili, da bosta Slovenija in Nemčija skupaj promovirali t. i. non-paper o učinkovitejšem procesu širitve s predlogi za tehnične spremembe širitvene metodologije z uporabo kvalificirane večine in še naprej tesno sodelovali na Zahodnem Balkanu," je povedala ministrica Tanja Fajon. "Želim si, da bi vrh EU-ja dal do konca leta pomembne signale glede širitve na Zahodni Balkan," je dodala.

Annalena Baerbock je na novinarski konferenci poudarila, da se mora EU pripraviti na prihodnost z več kot 30 članicami. "To pomeni, da se moramo pripraviti na širitev, a ne le tako, da k mizi pristavimo nove stole, temveč da sprejmemo določene spremembe," je ponazorila. Širitev in reforme EU-ja sta po njenih besedah dve plati iste medalje, tako bo prihodnost Evrope varna.

Glede groženj madžarskega premierja Viktorja Orbana z blokado pristopnih pogajanj EU-ja z Ukrajino je Tanja Fajon poudarila, da ne pristaja na izsiljevanje na račun tega, da je ena država talka. "Kot Evropska unija smo že večkrat jasno povedali, da v tem trenutku nimamo časa za igre," pa je dejala Annalena Baerbock in dodala, da tovrstne Orbanove poteze niso nič novega.

Vodja slovenske diplomacije je pozvala, naj ob krizi v Ukrajini ne pozabimo na države Zahodnega Balkana, kjer so se z rusko agresijo v Ukrajini povečala tveganja, mladi pa se brez vizije prihodnosti izseljujejo iz regije. Tanja Fajon je ob tem napovedala, da z nemško ministrico prihodnje leto načrtujeta skupen obisk v BiH-u in da pripravljajo predlog, kako pospešiti širitveni proces z novimi metodami glasovanja.

Širitev ob hkratni reformi

V razpravi z mladimi o širitvi in reformah EU-ja v času svetovnih kriz v Centru Rog pa je Annalena Baerbock dejala, da vprašanje širitve ni več pomembno le za države, ki se želijo pridružiti povezavi, temveč tudi za varnost tistih, ki so že članice. Po besedah Fajon je živo tudi zavedanje, da potrebujemo večjo in močnejšo Unijo.

Ministrici sta se strinjali, da je treba širitveni moment izkoristiti za reformo Unije, med drugim za odločanje s kvalificirano večino namesto s soglasjem, saj blokade, ki jih za uresničevanje svojih notranjepolitičnih interesov uporabljajo nekatere članice, slabijo celotno Evropsko unijo, zavirajo pa tudi širitveni proces. Drugo področje, kjer je potrebna reforma, je mehanizem vladavine prava, kjer je treba po besedah Annalene Baerbock zagotoviti, da ne bo dvojnih standardov.

Obžalovali sta, da je obstoj schengenskega območja trenutno ogrožen. "To ni Evropa, kakršno si želim," je dejala Annalena Baerbock. Fajon pa je ocenila, da bo potrebnega veliko političnega poguma, da bi obnovili schengen. "Zdaj nismo na tej poti, gremo v nasprotno smer, kar je nevarno," je dejala.

Na vljudnostnem obisku bo nemško ministrico sprejel tudi premier Robert Golob, ki si je lani za svoj prvi bilateralni obisk v tujini prav tako izbral Nemčijo.

Ministrici sta se zavzeli za rešitev dveh držav

Nemška in slovenska ministrica sta sicer govorili tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu. Glede vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas sta se zavzeli za rešitev dveh držav, za katero je po njunem mnenju nujna tudi podpora arabskih držav. Kot je na novinarski konferenci poudarila Tanja Fajon, Slovenija ves čas poziva k humanitarnemu miru na Bližnjem vzhodu, ki bo trajen. Dejala je še, da si mednarodna skupnost prizadeva, da bi se lahko začeli pogovarjati o miru. Z nemško ministrico se po njenih besedah strinjata, da je pri iskanju rešitve dveh držav nujna podpora arabskih držav.

Sorodna novica Nemška ministrica: "Pritiskov za nakup boxerjev na Slovenijo ni"

Povedala je tudi, da Slovenija zagovarja večji angažma EU-ja. "Ne pristajamo pa na prisilno razseljevanje prebivalcev Gaze, ne pristajamo niti na ločeni rešitvi za Gazo in Zahodni breg ali zmanjšanje območja Gaze," je Tanja Fajon predstavila slovenska stališča. Ob tem je obsodila izraelske oblasti zaradi krepitve nasilja na Zahodnem bregu, pa tudi napoved nadaljnje širitve judovskih naselbin, ki po njenih besedah ne bo prispevala niti k miru niti k uničenju Hamasa.

Annalena Baerbock pa je dejala, da se trpljenje ene strani v bližnjevzhodnem konfliktu lahko konča, ko se konča trpljenje druge. Izpostavila je, da se ima Izrael pravico braniti, pri čemer je ključno, kako gre v novo fazo. Izrael ima po njenih besedah humanitarno odgovornost, da civilisti ne trpijo in da jih ščiti. "Zato skupaj delamo za novo premirje za zaščito ljudi," je dejala. Tako kot Tanja Fajon se je tudi Annalena Baerbock zavzela za rešitev dveh držav. "Izraelci lahko varno živijo šele, ko bodo varno živeli Palestinci in obratno," je poudarila in dodala, da to ne bo lahka naloga za Varnostni svet ZN-a, katerega članica bo v letih 2024 in 2025 tudi Slovenija.

Tesno politično, gospodarsko in strateško sodelovanje

Annalena Baerbock, ki jo portal Politico uvršča med najvplivnejše svetovne osebnosti, je po svetu znana po feministični zunanji politiki, ki v ospredje postavlja blagostanje in pravice otrok, manjšin in žensk, je za Radio Slovenija poročala novinarka Maja Derčar. Nemški mediji kot primer feministične diplomacije razumejo tudi veleposlaniški zakonski par v Ljubljani, ki z rednimi menjavami na položaju usklajuje zahtevno službo in družinsko življenje.

Nemčija in Slovenija sta prijateljski državi ter politični, gospodarski in strateški partnerici z rednim političnim dialogom na vseh ravneh. Odnosi med državama veljajo za odlične in brez odprtih vprašanj. Nemčija je tudi pomagala Sloveniji po katastrofalnih poplavah, med drugim s pripadniki civilne zaščite, gradbeno mehanizacijo, montažnimi mostovi in helikopterji.