To je bilo zadnje ločeno usklajevanje s potencialnimi partnericami, zdaj se bodo začela skupna pogajanja, je povedal vodja poslancev PS-ja Jani Möderndorfer. Časa je po njegovem mnenju še dovolj, ob čemer zagotavlja, da "bo vse narejeno v roku". Mandatarka se je že prejšnji teden ločeno sestala s SD-jem in DL-jem. Bratuškova izjav po pogajanjih ni dajala.

DeSUS nekatere zadeve še dodal
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je spomnil na zahteve njihove stranke, povezane predvsem s pokojninami in javnim zdravstvom. Pojasnil je, da še niso blizu čistopisa koalicijske pogodbe, ker so nekatere zadeve še dodali, ob tem pa je napovedal nove sestanke za torek. Ti bodo potekali brez predsednikov strank, saj gre za strokovne zadeve.

Med glavnimi pogoji za vstop DeSUS-a v vlado so usklajevanje pokojnin ob morebitni rasti plač, kjer po Erjavčevem mnenju verjetno "ne bodo šli na nižje standarde", kot so jih dorekli v vladi Janeza Janše. Zahtevajo tudi spremembe v zvezi z zakonom za uravnoteženje javnih financ v delu, ki zadeva pokojnine, o teh spremembah pa naj bi bile potencialne partnerice že usklajene.

Na mizi ni predloga za delno privatizacijo
Po Erjavčevih besedah je treba določene stvari bolj natančno doreči na področju zdravstva. Minister za zdravje v vladi Janeza Janše, ki opravlja tekoče posle, in član pogajalske ekipe DeSUS-a za sestavo nove vlade Tomaž Gantar je na vprašanje, ali se pogovarjajo tudi o predlogu za delno privatizacijo zdravstva, odgovoril le z besedami, da ni na mizi še nobenega predloga. Pojasnil je, da se bodo v torek pogovarjali o vsebini in odločali o tem, kaj je za koga sprejemljivo. Zato je danes prehitro o čemer koli govoriti, je dejal in dodal, da pa je njegovo stališče o tem znano.

O kadrih v novi vladi se danes niso posebej pogovarjali, a prvak DeSUS-a meni, da tudi pri tem ne bo težav. O tem, ali bo ostal zunanji minister, pa je po njegovih besedah preuranjeno govoriti. Izvršni odbor stranke DeSUS, ki bo odločal o vstopu v vlado, bo po njegovih besedah verjetno zasedal v ponedeljek, svet stranke pa prihodnji torek.

Če so v SD-ju in DL-ju dobri politiki, volitev ne bo
Erjavec je spomnil, da se morajo natančneje dogovoriti tudi v zvezi s slabo banko. Za DeSUS je sicer primeren kompromis, ki "očitno bo med SD in DL v zvezi s tem", je pojasnil. Če so v DL-ju in SD-ju "dobri politiki", se bodo po Erjavčevih besedah znali dogovoriti tudi glede teh vprašanj, med drugim slabe banke. "Če pa niso, bodo šli na predčasne volitve in bodo ljudje povedali, kakšni politiki so bili," je dodal.

"Slaba banka in holding sta dejstvo"
A v Državljanski listi pred nadaljnjimi pogajanji izpostavljajo, da je zanje pomembno, da tudi nova vlada obdrži slabo banko. Nekateri popravki zakona so mogoči, pravi vodja poslanske skupine DL-ja Rihard Braniselj. Zanj sta tako slaba banka kot državni holding dejstvo, zato si ne zna predstavljati, "da bi zdaj te zakone razveljavili z nekimi drugimi rešitvami, ki bi verjetno ponovno bile stvar nekih polemik". "Te rešitve trenutno imamo, zato jim dajmo priložnost, da se kažejo. In mislim, da bomo na koncu lahko rekli, da je to bila prava pot," je dejal.

Nekdanji finančni minister in podpredsednik DL-ja Janez Šušteršič pa meni, da slabe banke "ne moreš narediti na pol". Sam se bo udeležil prihodnjih koalicijskih pogajanj.

Slaba banka in državni holding sta sicer dva projekta, o katerih se stališča morebitnih novih koalicijskih partneric - zlasti SD-ja in DL-ja - zelo razhajajo. SD in DL bosta zato pri tem vprašanju morali najti kompromis. V SD-ju so naklonjeni predvsem rešitvi z dokapitalizacijami, kjer bi banke same oblikovale enote za upravljanje slabih terjatev oz. interno slabo banko.

A ta možnost se zdi Branislju nesmiselna. "Smisel zdajšnje rešitve je, da se slabe terjatve prenesejo na neko zunanjo institucijo, ki bo s terjatvami upravljala centralno, kar pomeni boljše upravljanje. Prav tako bo ta institucija imela možnost vpogleda v vse spise, ki so povzročili, da je do slabih terjatev prišlo," pravi. Šušteršič dodaja, da so imele banke možnost ustanoviti interne slabe banke že pred štirimi leti, pa tega niso storile. Zaradi pogojev SD-ja, ki je bila ves čas ostra nasprotnica državnega holdinga in slabe banke, se je sicer Šušteršič odrekel kandidaturi za finančnega ministra v morebitni novi vladi.

V DL-ju niso enotni
Braniselj tudi priznava, da stranka glede korakov, ki jih je izbrala na zadnji seji sveta DL-ja, ko se je med drugim odločila, da bo podprla nezaupnico vladi Janeza Janše, ni pa še odločala o samem vstopu v koalicijo, ni enotna. A dodaja, da je "velika večina za smer, ki jo je stranka ubrala". Nekatere medijske zapise, da bi nekdanja strankina ministra Šušteršič in Senko Pličanič zaradi teh razhajanj utegnila ustanoviti lastno stranko, pa opisuje kot špekulacije.

Nova vlada v drugo smer kot Janševa
Mandatarka Bratuškova o podrobnostih pogajanj sicer ne želi govoriti, precej skrivnostni pa so tudi drugi koalicijski partnerji. Po poročanju novinarja Radia Slovenija Tomaža Celestine pa naj bi se nova koalicija dogovorila, da bo šla v drugo smer kot vlada Janeza Janše. Tako jih zanima nov zagon gospodarstva, protikorupcijsko delovanje in vrnitev zaupanja v pravičnost in poštenost vlade.

Ta teden je pričakovana tudi seja konference Socialnih demokratov, ki bo odločala o vstopu v koalicijo, organi vseh koalicijskih strank pa bodo morali pretresti in potrditi tudi koalicijsko pogodbo, ko bo ta usklajena.