Poleg tega ni dovoljeno zavajati in nepošteno predstavljati svojega interesa ter ponujati kakršnih koli ugodnosti ali premoženjskih koristi za to, da se interes posamezne skupine postavi pred javni interes, je povedala. V zakonu je opredeljena dolžnost poročanja lobistov o stikih. Tudi tisti, ki pridejo z lobisti v stik, morajo tak stik zapisati in navesti, o katerem področju so razpravljali, je dejala ministrica.
Sankcije: Od 1200 do 100.000 evrov globe.
Zakon predvideva tudi sankcije, in sicer od pisnega opomina do 1200 evrov globe, je dejal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič. Za interesno organizacijo, za katero se lobiranje izvaja v nasprotju z zakonom, pa je predvidena mnogo višja globa od 400 di 100.000 evrov. Tisti, ki bodo želeli lobirati, se bodo morali registrirati pri Komisiji za preprečevanje korupcije. V register lobistov pa se bo po Klemenčičevih besedah mogoče vpisati od ponedeljka naprej.

"Gre za urejanje in nadzor nad področjem, ki je bilo zadnjih 20 let na pol v ilegali," je dejal. Toda lobiranje, ki je ustrezno urejeno, je po njegovih besedah "povsem legitimna dejavnost". Lobiranje je zaželeno in iskano delovanje, če je pošteno, transparentno in ni pospremljeno s ponudbo ugodnosti za tistega, na katerega je naslovljeno, je k temu dodala ministrica.

Nošenje kartic z oznako "lobist"
Stališča registriranih lobistov bodo zelo pomembna za odločanje v državnem zboru, je dejal poslanec SD-ja Dušan Kumer. Lobisti bodo ob obisku v državnem zboru nosili kartico z oznako lobist, pravi. V Sloveniji je zdaj po njegovem opozorilu več kot 15.000 društev, interesnih združenj in skupin, ki so imeli že do zdaj interes za vplivanje na odločitve.

Po zakonu lobiranje med drugim pomeni delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil.

O ureditvi lobiranja ter boste Gorana Klemenčiča lahko poprašali na MMC-jevem spletnem klepetu 15. decembra ob 13. uri.