Vlada namreč predlaga znižanje položajnega dodatka, ki naj ne bi več dosegal do 20 odstotkov osnovne plače, temveč le še od 5 do 12 odstotkov. Glede dodatkov za dežurstva pa je nekoliko popustila, saj jih ne namerava več znižati na četrtino, temveč na polovico.

Vlada in sindikati javnega sektorja bodo danes sicer parafirali stanje usklajenosti sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, v četrtek pa bo to tudi na seji dnevnega reda vlade.

Lidija Apohal Vučkovič, ki usklajevanja vodi na vladni strani, je že napovedala, da obstaja možnost, da bo vlada odločala tudi o znižanju dodatkov. Glede ostalih neusklajenih členov zakona pa bodo počakali do jeseni.

Miščević: Vlada naj počaka do jeseni
Pogajalski strani sta se v začetku sicer strinjali, da je napredovanje in delovno uspešnost treba še doreči, zato bi v prvem koraku spreminjali le preostale člene plačnega zakona za javni sektor. A nato se je zapletlo prav pri nižanju dodatkov, saj je vodja stavkovnega odbora dela pogajalske skupine Dušan Miščević dejal, da bo, če bo vlada te novosti sprejela, sklical stavkovni odbor, ta pa bo nato sprejel odločitev, ki je sam ne more napovedati. Miščevič vlado tako opozarja, naj s spremembami počaka do jeseni.

Štrukelj: Dodatki niso razlog za skrajno zaostrovanje
Vodja drugega dela pogajalske skupine Branimir Štrukelj pa meni nasprotno, da zgolj vprašanje dodatkov ne more biti razlog za skrajno zaostrovanje.

Vlada kot delodajalec se nekje mora odločiti, ali je cena teh dodatkov ne le javnofinančno vzdržna, ampak ali je tudi pravična, v zvezi s tem pravi ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Po njenih besedah je treba ukrepati, saj je cena dežurne ure resnično nadpovprečna.