Notranji ministri Slovenije, Italije in Hrvaške Boštjan Poklukar, Matteo Piantedosi in Davor Božinović so se v Trstu zavzeli za krepitev sodelovanja pri nadzoru mej na zahodnobalkanski migracijski poti.
Kot je na novinarski konferenci dejal Piantedosi, so ministri preučili podatke po prvih desetih dneh od ponovne vzpostavitve nadzora na notranjih schengenskih mejah, ki so spodbudni. Pojasnil je, da so pregledali 19.000 ljudi in 10.000 vozil. 300 tujcev so na meji zavrnili, deset ljudi pa so aretirali zaradi pomoči pri nezakonitih migracijah. Poleg tega so 35 ljudi ovadili zaradi različnih kaznivih dejanj. Zaradi pozitivnih rezultatov je Italija nadzor na meji s Slovenijo podaljšala za nadaljnjih 20 dni. Zatrdil je še, da so v Italiji ukrep izpeljali tako, da ni povzročil velikih težav čezmejnim delavcem.
Poudaril je, da so se za nadzor odločili na podlagi analiz nevarnosti terorizma, ki so jih opravili specialisti, zato bodo veljavnost ukrepa podaljševali, dokler se razmere ne bodo izboljšale, čeprav si vsi ministri želijo čimprejšnje vrnitve v prvotno stanje. Podobno se je izrazil tudi Poklukar, a je poudaril, da evropski predpisi dovoljujejo največ dva meseca podaljševanja.
Podrobneje o sklepih s sestanka
Italijanski minister je poudaril tri sklepe sestanka. Prvi je vzpostavitev stalne strukture za organizacijo mešanih policijskih brigad. Poklukar je pojasnil, da se Italija zavzema za brigade, medtem ko Slovenija zagovarja razširitev mešanih patrulj v trilateralnem formatu.
Drugi ukrep je vzpostavitev skupnih centrov za koordinacijo policij. O operativnih podrobnostih obeh ukrepov se bodo dogovarjali vodje policij.
Tretji sklep je, da bo format tristranskih srečanj ministrov postal stalnica. Pogosteje naj bi se prek videokonferenc pogovarjali vodje policij in si izmenjevali varnostne informacije. Poklukar je izrazil upanje, da se bo zdaj tristranskemu sodelovanju priključila še kakšna država.
Poklukar: Treba je rešiti vprašanje vizumske politike
Poklukar je poudaril, da bo treba na ravni Evropske unije rešiti vprašanje vizumske politike, in da si vsi trije ministri prizadevajo za to, da tujci ne bodo več vstopali v države Zahodnega Balkana kot turisti, potem pa odšli proti zahodu. Ob tem je podprl vstop Bolgarije in Romunije v schengensko območje in delovanje agencije Frontex v Bosni in Hercegovini.
Povedal je še, da bo prihodnji teden na obisk v Slovenijo prišel minister za varnost BiH-a Nenad Nešić.
Božinović je za glavno težavo označil zlorabe azilne politike na ravni Evropske unije. Poudaril je, da so vsi državljani tretjih držav, ki pridejo iz Hrvaške v Slovenijo in nato v Italijo, registrirani. Ne gre za osebe, ki bi se izognile preverjanju v evropskih in tudi ameriških bazah podatkov. Po njegovih besedah so tudi pred vstopom na Hrvaško prečkali ozemlje vsaj ene države Evropske unije, zato je tudi te države pozval k sodelovanju.
Božinović je poudaril tudi, da so mobilne policijske patrulje veliko učinkovitejše od statičnega nadzora na glavnih mejnih prehodih. Letos so po njegovih besedah mešane patrulje odkrile več kot 500 organizatorjev nezakonitih prehodov in zaznale približno 26.000 prehodov meje.
Piantedosi je pripomnil, da se je tudi statični nadzor na mejnih prehodih izkazal za učinkovitega. Čeprav je bila vzpostavitev nadzora jasno objavljena, so vstop v Italijo zavrnili 220 osebam.
Slovenija in Hrvaška nadzor podaljšali najmanj do 19. novembra
Slovenija je začasni nadzor na mejah z Madžarsko in Hrvaško uvedla 21. oktobra, Italija pa je isti dan začela nadzirati mejo s Slovenijo. Obe državi sta kot razlog navedli grožnje javnemu redu in notranji varnosti v EU-ju, razmere na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter preprečevanje terorizma.
Nadzor sta tako Slovenija kot Italija sprva uvedli za deset dni, ta teden pa sta ga prvič podaljšali, in sicer do 19. novembra. Italija je ob tem že nakazala, da bo nadzor na meji s Slovenijo predvidoma potekal vsoo zimo. Zahodni sosedje so sicer že pred uvedbo nadzora dalj časa opozarjali na neučinkovito izvajanje schengenskega režima.
Prebivalci obmejnega prostora so od sestanka pričakovali predvsem ukrepe, s katerimi bi čim bolj omilili posledice nadzora za vsakodnevne premike zaposlenih, šolarjev in študentov. Župan Gorice Rodolfo Ziberna je tako na primer predlagal poseben, prost prehod za krajane sestrskih mest.
Na italijanski strani poudarjajo, da je po balkanski poti v Furlanijo - Julijsko krajino letos vstopilo že več kot 16 tisoč prebežnikov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje