Sproti ali na koncu leta?
Težave pa so nastale, ker so si navodila, ki jih je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v povezavi s tem poslalo šolam, učitelji in ravnatelji marsikje razlagali po svoje, zaradi česar je na šolah prihajalo do različnih interpretacij. Nekateri ravnatelji so navodila razumeli tako, da bodo učiteljem nadomeščanja, ko poučujejo predmet, za katerega so usposobljeni, plačana šele ob koncu leta oziroma po tem, ko bo presegel 100 odstotkov letne realizacije predmeta, ki ga poučuje.

To je seveda med učitelji povzročilo kar nekaj slabe volje, saj so navodila ministrstva razumeli, kot da bodo nadomeščanja plačana vsak mesec sproti. Zato so na ministrstvu šolam pred kratkim poslali še nekaj dodatnih informacij. Med drugim je ministrstvo šolam po informacijah Slovenske tiskovne agencije sporočilo, da bodo šole nadomeščanja vpisovale v t. i. aplikacijo KPIS (kadrovsko plačni informacijski sistem), ministrstvo pa jih bo nato plačalo z naslednjo plačo.

Neuradno naj bi bila nadomeščanja prvič (za september) plačana z izplačilom oktobrske plače, torej na začetku novembra. A tega na ministrstvu za STA niso potrdili, saj se, kot pravijo, glede plačil nadomeščanj še vedno pogajajo s sindikatom, so pa pogajanja pri koncu. Potrdili so, da je aplikacija KPIS pripravljena na vnos nadomeščanj.

Čeprav so sicer na ministrstvu še julija ocenili, da nov način evidentiranja delovnega časa ne bo prinesel novih finančnih obveznosti za ministrstvo, zdaj vendarle priznavajo, da te bodo. Ocene o tem, kakšna bo njihova višina, pa za zdaj še nimajo.
Pred novo stavko varuh izdal priporočilo
Sindikati javnega sektorja so sicer ob nastopu nove vlade začeli rožljati s stavkami, ena je že napovedana. Urad varuha človekovih pravic je zato izrazil mnenje, da bi zakonske rešitve na področju stavke v šolstvu lahko sledile zahtevi, da zaradi stavke ni moten pouk in da je treba čas stavke tem zahtevam prilagoditi, da bi se jo torej izvajalo denimo v času, ko ni pouka.
Tako so se odzvali na pismo predstavnika staršev, ki nasprotujejo stavkovnim dejavnostim Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), saj menijo, da se s stavko v času pouka kršijo pravice otrok do izobraževanja.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v pismu odgovorila, da je pravica do stavke določena v ustavi, vendar se ta pravica lahko z zakonom omeji, če to zahteva javna korist, pri čemer se upoštevata vrsta in narava dejavnosti. Pri varuhu se zato za kakršno koli spremembo ustave ne bodo zavzeli, saj menijo, da je pravica do stavke z zakonom lahko povsem ustrezno urejena, tako da zagotavlja uresničevanje ene temeljnih pravic delavcev na način, ki čim manj posega v pravice drugih, v tem primeru pravice otrok.

Ob tem je varuhinja zapisala, da je bil zakon o stavki sicer sprejet že leta 1990 in bi ga država morala posodobiti, predvsem pa prilagoditi posameznim področjem, kjer se izvaja javna služba. Za področje šolstva bi na primer zakonske rešitve lahko sledile zahtevi, da zaradi stavke ni moten pouk in da je treba čas stavke tem zahtevam prilagoditi ter tako stavko izvajati denimo v času, ko ni pouka, ali med šolskimi počitnicami. "V tem smislu bomo oblikovali tudi priporočilo vladi oziroma pristojnemu ministrstvu in ga objavili v letnem poročilu o našem delu," je še zapisala.