Prvi strokovni odzivi so osnutek zakona opisali kot pretirano represivnega, saj naj bi policisti že zdaj imeli na voljo povsem dovolj pooblastil za izvajanje vseh potrebnih nalog. Na ministrstvu za notranje zadeve pa na vse očitke odgovarjajo, da besedilo zakona še ni usklajeno in da bodo kakovostni argumentirani razpravi dali prednost pred hitenjem.

Policija je z osnutkom zakona o policijskih pooblastilih pred strokovno in drugo javnost postavila kar precejšen zalogaj novosti. Kot novo prisilno sredstvo naj bi policisti uporabljali tako imenovani elektrošoker, veliko več bi imeli možnosti za varnostne preglede, uvedli naj bi naprave za samodejno prepoznavo registrskih tablic.

Marsikoga pa je močno zmotila tudi možnost uporabe brezpilotnih letalnikov za nadzor javnih prireditev ter razširjene možnosti rabe biometričnih podatkov ter zbiranje vseh podatkov o letalskih potnikih.

Več represije zaradi terorizma
Prav spremembe na področju zbiranja in hranjenja osebnih podatkov so pritegnile pozornost informacijskega pooblaščenca. Nekatere od pripomb pooblaščenca so avtorji zakona tudi upoštevali, omenimo lahko brisanje DNK-profilov, prstnih odtisov in fotografij osumljencev, ki niso boli obsojeni, šibkejša so tudi določila o kriminalistično-obveščevalnem spremljanju družbenih omrežij.

Motiv za spreminjanje zakonodaje o policijskih pooblastilih so vsekakor tudi spremenjene razmere v okolju, v katerem so teroristična dejanja čedalje pogostejša. Policija je potrebo o učinkovitejši zakonodaji, ki bi omogočala širše preiskovalne metode, ko gre za najhujše oblike kriminalitete, kamor sodi tudi terorizem, poudarila tudi pred slabima dvema mesecema, ob prijetju Roka Žavbija, ki je bil v Italiji obtožen terorizma. Zakon, kot pravijo, sicer še usklajujejo, vse pripombe pa temeljito proučujejo.