Cerar je po seji sveta za nacionalno varnost, ki je obravnaval omenjeno novelo, pojasnil, da smo v zadnjem času soočeni predvsem z nezakonitimi migracijskimi tokovi, ključno pa je, da je struktura prebežnikov drugačna kot pred meseci. "Tveganje, da se med njimi pojavijo osebe, ki predstavljajo varnostno tveganje, je vedno večje. Zato je pomembno, da smo ves čas budni, in bom vztrajal, da ob humanitarnosti zagotavljamo tudi varnost," je poudaril.

Konkretne rešitve v predlogu sta danes podprla tudi predstavnika koalicijskih DeSUS-a in SD-ja. Novela zakona o tujcih je namreč obtičala v vladnem postopku, potem ko je bilo tudi med koalicijskimi strankami zaznati razhajanja glede ukrepov v primeru spremenjenih prebežniških tokov, ki jih predvideva novela.

Glede novele si niso bili enotni niti v SMC-ju, kakšna natančno je zadnja različica zakona, pa ni povsem jasno. O podrobnih rešitvah v zakonu Cerar ni želel govoriti. A če bi se pojavili pomisleki glede ustavnosti, pričakuje, da ga bodo pristojne službe pravočasno opozorile. "Imam zagotovila, da gremo lahko s postopkom naprej," je povedal, pri čemer oceno ustavnosti prepušča pristojnim službam v vladi in DZ-ju.

Vendar ne verjame, da ustava ureja zadeve tako, da bi lahko na primer nepredvidljive migrantske razmere pripeljale do nenormalnega delovanja države. Zato meni, da je v skladu z ustavo vse tisto, kar zagotavlja človekove pravice in normalno delovanje države.

Ob vprašanju najvišjega števila prebežnikov v Sloveniji je Cerar poudaril, da kriterija varnosti in integracijske sposobnosti ni mogoče opredeliti le s številko, pač pa gre tudi za strukturo ljudi, ki pridejo k nam. Ob tem je spomnil, da v našo državo prihajajo ljudje iz več varnih držav.

Brglez molči, za Grimsa premalo
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je pojasnila, da je zakon pripravljen za primer, ko bi preostali mehanizmi EU-ja popustili in bi se migracijske razmere spremenile do te mere, da bi ogrožale javni red in notranjo varnost. Ukrepi, ki jih predlaga notranje ministrstvo, so tako usmerjeni v preprečevanje poslabšanja varnostne slike in zloma azilnega sistema, je dodala.

Predsednik DZ-ja in podpredsednik SMC-ja Milan Brglez, ki je bil doslej kritik novele, se o njej ne bo izrekal, dokler ne bo v DZ-ju, so sporočili iz njegovega kabineta.

Na seji je bil prisoten tudi poslanec SDS-a Branko Grims. Ukrepi se sprejemajo prepozno, zakon pa je "bistveno prešibek", je ocenil. Če se bodo razmere zaostrile do te mere, kot je pričakovati, je treba po njegovem mnenju še bistveno ostreje nastopati.

DZ bi lahko ukrepe podaljševal v nedogled
Osnutek novele zakona določa več novosti. Za primere spremenjenih migracijskih razmer je bil dodan 10. b člen. Ukrepe, ki jih ta člen uvaja, mora potrditi DZ z dvotretjinsko večino prisotnih poslancev, veljajo pa lahko največ šest mesecev, a jih je na predlog vlade mogoče vsakič znova podaljšati za šest mesecev, če za to obstajajo razlogi (to oceno poda MNZ). DZ na predlog vlade ali pa najmanj 10 poslancev odloči tudi o prenehanju uporabe ukrepa, in sicer z večino glasov vseh poslancev.

Po omenjenem členu policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, ne dovoli vstopa. Tujca, ki je bil po tem merilu zavrnjen, policija napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil. To policija lahko stori, tudi če je tujec zaprosil za azil, a je v državo vstopil nezakonito.

Ob tem novela določa, da se ti ukrepi ne uporabljajo, kadar je neposredno ogroženo življenje tujca ali kadar bi zdravstvene okoliščine očitno onemogočale izvedbo ukrepa ali kadar se ocenjuje, da gre za mladoletne osebe brez spremstva, za katere se domneva, da so stare največ 14 let.

Za mnoge sporne rešitve
MNZ je prvotno različico novele zakona o tujcih nekoliko popravil, vendar pravni strokovnjaki in predstavniki nevladnih organizacij opozarjajo, da so predlagani ukrepi še vedno ustavnopravno sporni. Predlagana novela predvideva, da bi zaporo meje morali podpreti dve tretjini vseh poslancev.

"Koncept, ki naj bi ga uvedel zakon, ostaja nespremenjen. DZ se lahko odloči, da popolnoma zapre meje za kogar koli, ali za prosilce za azil ali za ljudi, ki nezakonito prečkajo mejo," je za Radio Slovenija opozorila direktorica Mirovnega inštituta in strokovnjakinja za azilno pravo Neža Kogovšek Šalamon.

Slovenija tudi ne bi smela zavrniti vstopa prebežnikom, ki bi jim v državi, v katero bi jih vrnili, grozilo mučenje ali nečloveško ravnanje, ter tistim, ki so mlajši od 18 let. Kogovšek Šalamonova poudarja, da ni jasno, kako bo mejna policija sploh lahko izvajala zakon: "Policist na meji ne more ugotoviti, kdaj bi lahko komu grozilo mučenje ali nečloveško ravnanje v primeru vrnitve, kdo je mladoleten, kdo potrebuje zdravniško oskrbo, če vsakega posameznika posebej ne obravnava ali če z njim ne opravi osnovnega razgovora."

Pravni strokovnjaki opozarjajo, da predlagani ukrepi niso v skladu z mednarodnim pravom in da bi zaradi kolektivnega zavračanja prebežnikov Slovenijo lahko doletela tudi obsodba na Evropskem sodišču za človekove pravice.