Državni svet je vladi predložil novelo zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa, s katero bi uvedli domnevno privolitev. To bi pomenilo, da bi bili morebitni darovalci organov po smrti vsi, ki se ne bi izrecno izrekli proti. Državni svetnik Peter Požun je take spremembe predlagal, ker imamo v Sloveniji veliko nesorazmerje med potrebami po presaditvi organov in razpoložljivimi organi.

Požun je pred kratkim za MMC tudi zatrdil, da so se ob pripravi predloga posvetovali z Rdečim križem, zdravniško zbornico, zavodom za zdravstveno zavarovanje, etičnimi komisijami, bili so tudi pri ministru za zdravje. "Podpora je bila dana in računam, da večjih nasprotovanj ne bo," je dejal.

A vlada zdaj predlogu nasprotuje. Čeprav se strinja s spremembami, ki bi omogočile pridobitev večjega števila darovalcev organov, ugotavlja, da se koncept obstoječega zakona v bistvenem delu spreminja, zato bi bilo treba pripraviti nov zakon in ne le novele obstoječega. Ministrstvu za zdravje so zato naložili, da pripravi nov predlog zakona oziroma spremembe in dopolnitve veljavnega.

Zakon o enakopravnosti invalidov
Državni zbor se s spremembami tega zakona torej še ne bo ukvarjal, bodo pa poslanci kmalu na mize dobili predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki ureja področji enakih možnosti in nediskriminacije invalidov. Z njim želi vlada ustvariti pravni okvir za celostno reševanje vseh ključnih vprašanj, povezanih z vprašanjem diskriminacije in z izenačevanjem možnosti invalidov, je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

Med ukrepi za izenačevanje možnosti invalidov je pravica do sofinanciranja pripomočkov za premagovanje komunikacijskih ovir, ki jih slepi in gluhi potrebujejo kot podporo za socialno vključevanje. Uveljavljali jih bodo lahko poleg pripomočkov, ki so jim zagotovljeni po drugih predpisih. Predpisano je tudi plačilo stroškov prilagoditve vozila, invalid pa bo tovrstno plačilo lahko uveljavljal vsakih šest let, je povedal minister. Za izvajanje zakona bo po ministrovem mnenju v proračunu treba zagotoviti približno štiri milijone evrov na leto.

Sklad za ravnanje z nepremičninami države
Vlada je potrdila tudi konceptualni okvir ustanovitve javnega sklada za ravnanje z nepremičninskim premoženjem države. S skladom, ki bi začel delovati leta 2011, naj bi dosegli načrtno gospodarjenje s tem premoženjem, pa tudi enotno evidenco vseh nepremičnin v lasti države.

Upravljanje z nepremičninami je namreč zdaj razpršeno, kar povzroča "negospodarjenje" z nepremičninskim premoženjem v lasti države, pravi ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Zato je vlada podprla javni sklad za nepremičnine. Poleg vzpostavitve evidence nepremičnin po enotnih strokovnih merilih bo sklad poskrbel tudi za njihov vpis v zemljiško knjigo, torej za njihovo pravno urejenost, in upravljal s temi nepremičninami.