Parlamentarni odbor za pravosodje je na temo novele zakona o ustavnem sodišču zasedal že tretjič. Ob obstrukciji poslancev SDS-a so sejo 20. februarja zaradi nesklepčnosti prekinili, nadaljevali pa so jo danes z glasovanjem o vloženih dopolnilih in predlogu v celoti. Poslanci SDS-a se seje tudi tokrat niso udeležili.

Sorodna novica Sporna pridobitna dejavnost ustavnega sodnika Jakliča? Jaklič zavrača vse očitke.

Predlog novele sledi primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil med opravljanjem funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj ni zaprosil.

S predlogom novele tako sledijo pozivu predsednika ustavnega sodišča zakonodajnemu organu, da opredeli nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika, je ob predstavitvi predloga povedala predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Zakon je po njenem prepričanju potreben, saj naslavlja pravno praznino. Pri pripravi rešitev so se posvetovali tudi z ustavnim sodiščem in ministrstvom za pravosodje ter se navezali na ureditev, ki velja na Evropskem sodišču za človekove pravice, je pojasnila.

Pripravila je tudi predlog dopolnil, s katerimi bi določili, da o nezdružljivosti odloča predsednik ustavnega sodišča, po morebitni pritožbi pa ustavno sodišče na seji. Dodali bi tudi rok, v katerem ustavni sodnik poda pritožbo na odločitev predsednika ustavnega sodišča o nezdružljivosti, in rok, v katerem mora nato odločiti ustavno sodišče.

Kot je predsednica DZ-ja pojasnila na seji, z dopolnili sledi pripombam zakonodajno-pravne službe. Po njenih besedah je bil prvotni predlog benigen in nedoločen, z dopolnilom pa se vzpostavljajo postopki oziroma organ, ki odloča o nezdružljivosti.

Koalicijski člani odbora so dopolnila podprli, proti so glasovali v NSi-ju

Koalicijski člani odbora so dopolnila podprli, proti pa so glasovali v NSi-ju. Kot je opozoril Franc Medic, se z dopolnili ne naslavljajo vse pripombe zakonodajno-pravne službe.

Ta namreč meni, da je predlog zakona sporen z ustavnopravnega vidika, ker nezdružljivosti ne ureja na ustavno skladen način. Kot so pojasnili na prejšnji seji, imajo predlagana dopolnila številne pravne pomanjkljivosti in z njimi niso odpravljeni pravni zadržki.

Do predloga so kritični tudi v SDS-u. Današnjo sejo so obstruirali, na prejšnjih pa so opozarjali, da gre pri predlogu novele za "lex Jaklič". Prepričani so, da bi bilo, tudi glede na mnenje ZPS-ja, najbolje, da bi predlog umaknili iz zakonodajne procedure. Zato so predlagali sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Člani odbora so ga danes z osmimi glasovi proti in enim za zavrnili.

V SDS-u so predlagali tudi dopolnilo, da se doda tudi nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika s položajem družbenika v odvetniški družbi, ki pa so ga člani odbora danes prav tako zavrnili.