Družinski zakonik določa, da je družina življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice. Odločanje o ukrepih za varstvo otroka zakonik seli na okrožna sodišča, prinaša pa tudi sistemsko ureditev pomoči za družino.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v razpravi poudarila, da se zakonik osredotoča na otroka in varstvo njegovih koristi, iz tega pa izhaja tudi širša opredelitev družine. Dejala je, da družina ne sme znova postati polje ideološkega boja. Poudarila je tudi, da zakonik ne prinaša nobenih dodatnih pravic istospolnim parom.

V koalicijskih SMC-ju, DeSUS-u in SD-ju so po pričakovanju pritrdili rešitvam v zakoniku, iz opozicijskih vrst pa je bilo slišati kritične ocene. V SDS-u in NSi-ju so želeli vsak s svojim dopolnilom spremeniti vladno opredelitev družine, a so ostali brez zadostne podpore. Vladi so očitali, da je posegla v tradicionalno družino in uzakonila opredelitev, ki je bila pred petimi leti že zavrnjena na referendumu.

Posvojitve v istospolne skupnosti?
V ZL-ju so zakoniku odrekli podporo, ker po njihovem mnenju ohranja temeljno diskriminacijo LGBT-oseb. Iz SDS-a pa je bilo slišati, da zakonik "povsem jasno" določa možnosti posvojitev otrok v istospolni skupnosti. V poslanski skupini nepovezanih poslancev so vladi oz. ministrstvu očitali, da v zakoniku po nepotrebnem izpostavlja pomen zakonske zveze.
Mirjam Bon Klanjšček je vladi očitala, da v predlogu po nepotrebnem poudarja pomen zakonske zveze. Opredelitev družine bi po njenih besedah morala izhajati iz ljubezni med partnerjema in ne iz otrok. Pari brez otrok so že zdaj vse prevečkrat označeni za manjvredne, je dodala.

V rokah sodišča
Družinski zakonik sicer tudi določa, da ukrepe za varstvo koristi otroka takrat, ko je otrok ogrožen, izreka sodišče. Med ukrepi so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Prav tako bo sodišče lahko odločilo, da sta skupna vzgoja in varstvo otrok najboljša za otroka, pa čeprav se starša o tem ne sporazumeta.

Zakonik po mnenju vlade izboljšuje položaj otrok v družinskih razmerjih pred postopkom na sodišču, med postopkom in po njem. Varovanje koristi otroka, ki je temeljno načelo družinskega prava, naj bi bilo tako izvajano učinkoviteje. Zakonik naj bi tudi izboljšal pravno varnost državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter poenotil postopke glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok.

V povezavi s tem gre po navedbah vlade za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki je po novem skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča. O začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja bo odločalo sodišče, o nujnih ukrepih pa center za socialno delo, kar naj bi zagotovilo hitrejše varstvo, kot ga lahko zagotovi sodišče z izrekom začasne odredbe.

DZ imenoval fiskalni svet
DZ je na seji poleg tega imenoval Davorina Kračuna, Alenko Jerkič in Tomaža Peršeta za člane fiskalnega sveta. Potrebovali so dvotretjinsko večino vseh poslancev, dobili so 72 glasov.

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je zadovoljna, da je Slovenija po več poskusih le dobila fiskalni svet. "Verjamem, da smo predlagali ustrezne in kompetentne kandidate, ki bodo lahko bedeli nad kakovostjo javnofinančnega načrtovanja, za kakovost javnih financ pa seveda smo in ostajamo odgovorni vsi," je dejala po glasovanju. Ob tem je sicer poudarila, da fiskalnemu pravilu sledimo in ga upoštevamo že zdaj - lani je Slovenija tako znižala javnofinančni primanjkljaj precej pod zahtevano mejo, je še navedla.

Glavna naloga sveta bo ocenjevanje vzdržnosti in skladnosti javnofinančne politike s fiskalnim pravilom. Finančna ministrica je ekonomista Kračuna, Peršeta s finančne uprave in Jerkičevo s stalnega predstavništva Slovenije v Bruslju izbrala za kandidate za fiskalni svet izmed kandidatov, prijavljenih na januarja objavljeni razpis.

To je bil že četrti razpis, potem ko prva dva nista pripeljala do ustreznih kandidatov, na tretjem pa izbrani kandidati v DZ-ju niso dobili zadostne dvotretjinske podpore.

Novela in politike raznolikosti
DZ je sprejel novelo zakona o gospodarskih družbah, ki v slovenski pravni red med drugim prenaša določila evropskih direktiv glede priprave poročil velikih podjetij o nefinančnih informacijah in sporočanja podatkov v registre, opredeljuje pa tudi uporabo besede Slovenija v firmah družb.