Paket zakonov za izboljšanje prihodkovne strani proračuna vsebuje novelo zakona o dohodnini, zakon o davku na finančne storitve ter novelo zakona o davku na dodano vrednosti. Če bodo prestali tudi tretjo obravnavo, bodo stopili v veljavo že z januarjem 2013.
Koalicija pa glede paketa ni enotna, zlasti je moteča novela zakona o DDV-ju. Da bi poenotili vrste, je za danes zvečer napovedan koalicijski vrh. Koalicijske stranke so se z ministrom za finance Janezom Šušteršičem že večkrat usklajevale, a dogovora niso dosegle. Vodje se bodo v četrtek predvidoma po seji vlade znova poskušali poiskati alternativo.
Novela predvideva, da bi se nekatero blago in storitve izvzelo iz znižane obdavčitve po 8,5-odstotni stopnji in obdavčilo s splošno stopnjo v višini 20 odstotkov. Gre za časopise in revije, hrano za domače živali, čiščenje oken in gospodinjstev, uporabo športnih objektov, frizerske storitve, dobavo lončnic in sadik ter storitve javne higiene. Prinesla naj bi 70 milijonov evrov.

NSi in DeSUS: Popravki v zameno za podporo
Glede tega predloga je bilo pred glasovanjem slišati največ pomislekov, tako iz vrst koalicije kot opozicije. Jasno je, da je nekje treba dobiti proračunske prilive, a če se moteče določbe v drugi obravnavi ne bodo spremenile, potem ga v NSi v drugi obravnavi ne bodo podprli, je napovedal Matej Tonin (NSi). Prav takšno stališče imajo tudi v DeSUS-u.
Za ponovno preučitev skoraj vse stranke
V DL-ju pričakujejo, da bo vlada v nadaljnji obravnavi ponudila alternativne vire polnjenja državne blagajne ali pa nabor blaga in storitev, za katero bi se stopnja davka zvišala, skoncentrirala na tisto, kar je res nujno potrebno. V PS predlagajo, naj se namesto selektivnega zvišanja DDV v razumni meri zviša splošna stopnja DDV, poslancem SLS pa bi se zdela bolj smiselna uvedba kriznega davka. V SD so odločno proti noveli zakona o DDV, poslancem SDS pa se zdi primerna za nadaljnjo obravnavo, a je Andrej Šircelj (SDS) napovedal, da jo je treba še enkrat preučiti.

DNS opozarja na rdeče številke v medijih
V Društvu novinarjev Slovenije so danes vnovič opozorili, da bi zvišanje stopnje DDV za časopise in revije na 20 odstotkov pomenil za slovenske tiskane medije hud in celo usoden udarec, učinek na proračun pa bi bil minimalen. V medijih, ki se soočajo s tehnološkimi spremembami, padcem naklad in zmanjšanjem oglaševalskih prihodkov, notranjih rezerv ni, so opozorili. Bojijo se, da bi dodatna davčna obremenitev vodila v ugašanje lokalnih in regionalnih medijev, komercializacijo večjih medijev, dvig naročnin in odpuščanje novinarjev.
Drugi zakon, ki je dobil zeleno luč poslancev, je bila novela zakona o dohodnini.
Uvedba pavšalne obdavčitve
Z novelo zakona o dohodnini se bo prepolovila posebna osebna olajšava od študentskega dela, odpravila posebna osebna olajšava od dohodkov čezmejnih delovnih migrantov ter uvedla cedularna obdavčitev prihodkov od najemnin. V predlog pa je vlada vgradila tudi nekaj spodbud, denimo uvedbo pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne podjetnike. Osebe, ki opravljajo dejavnost in letno ne ustvarijo več kot 50.000 evrov prihodkov, se bodo lahko prostovoljno vključile v sistem pavšalne obdavčitve, je zapisano v predlogu novele zakona o dohodnini. To pomeni, da bi se jim dohodki izračunali v višini 70 odstotkov priznanih stroškov, pri čemer bo davčna stopnja znašala 20 odstotkov in torej ne bi več veljala progresivna lestvica.
V SLS-u in PS-ju si želijo, da bi bil ta prag še višji, pomisleke imajo tudi v NSi-ju in DeSUS-u. Če bi se poenostavljeno obdavčenje razširilo na širši krog pravnih subjektov, bi toupomenilo bistveno manj sive ekonomije, je pojasnil Mihael Prevc (SLS). Poslanci SD-ja so predlogu novele zakona nasprotovali. Matevž Frangež (SD) je dejal, da vsaj do sistemske rešitve, npr. ustreznega meddržavnega sporazuma o ureditvi davčnega položaja naših rezidentov, ki delajo v Avstriji, ni modro spreminjati položaja čezmejnih delovnih migrantov. Podobno je menil Jožef Horvat (NSi). Tudi v SLS-u se bojijo, da bi ukinitev olajšave za te delavce lahko naredila več škode za proračun kot koristi.

Vlada računa na skoraj 24 dohodninskih milijonov
Zaradi pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne podjetnike se bodo proračunski prihodki zmanjšali za približno 3,5 milijona evrov, a zaradi dodatnih proračunskih prilivov na račun omenjenih sprememb pri olajšavah in obdavčitvi najemnin si vlada od uveljavitve novele zakona o dohodnini obeta 23,5 milijona evrov dodatnih proračunskih prihodkov letno.
Bolj bi obdavčili bankirje
Predlog zakona o davku na finančne storitve uvaja prometni davek na plačilo storitev finančnega posredovanja. Plačevati ga bodo morale banke in druge finančne institucije, in sicer v višini 6,5 odstotka od nadomestila oz. provizije, ki se zaračuna za opravljeno finančno storitev. Na ta račun naj bi se v proračun steklo dodatnih 35 milijonov evrov letno.

Prihaja krizni davek?
Med predlogi je na mizi tudi možnost uvedbe t. i. kriznega davka. Gre za dodatni davek pri dohodnini in bi veljal le za čas gospodarske krize. Državljane z višjimi prihodki bi tako krizni davek bolj obremenil, tiste z nižjimi pa manj.

Na tokratni izredni seji sta drugo obravnavo prestaili tudi reforma trga dela ter pokojninska reforma. Prva reforma sicer še ni usklajena s socialnimi partnerji in vlada je obljubila, da se bodo pogajanja še nadaljevala.