Koordinacijsko skupino bo vodila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, v skupini pa bo še šest ministrov. Ministrica je pojasnila, da bo skupina poiskala prihranke na področju materialnih stroškov, naložb in tudi na področju stroškov dela. Načrt naj bi bil pripravljen po posvetu z direktorji javnih zavodov in državnih organov ter pogovorih s socialnimi partnerji.
Za racionalnejše javno naročanje
Poleg tega je vlada ustanovila tudi skupino, ki naj bi poiskala možnosti za racionalnejše poslovanje na področju javnega naročanja. Ta bo imela nalogo, da v najkrajšem mogočem času pripravi pregled sprememb sistema javnega naročanja, pripravila pa naj bi tudi podlage za ustanovitev agencije za javno naročanje.
Pavlinič Krebsova je predstavila tudi analizo prehoda na enoten plačni sistem, ker so se ob prehodu izvajale tudi reorganizacije z višanjem zahtevnosti delovnih mest, kar je državo stalo dodatnih 53 milijonov evrov.
Vlada je na seji dala soglasje k imenovanju Ane Žličar za generalno direktorico Onkološkega inštituta Ljubljana.
"Nižanje plač ni prioriteta"
Ob tem je poudarila, da nižanje plač ni prioriteta in ne smemo tako posploševati, glede ukrepov pa se bodo pogovarjali tako z menedžmentom javnega sektorja kot sindikati.
Kazensko odgovornost otrok bo urejal prej veljavni kazenski zakonik
Vlada je v parlamentarno obravnavo poslala novelo kazenskega zakonika. Veljavni zakonik namreč dopušča različne razlage o (ne)odgovornosti mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Z novelo zakona bo jasno definirano, da se uporabljajo določbe prej veljavnega zakonika. Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Šklec je pojasnil, da je bil kazenski zakonik, ki je začel veljati 1. novembra, pripravljen po hitrem postopku, na ministrstvo pa so dobili že več kot 70 pripomb nanj.
Pripombe bo preučil svet za kaznovalno pravo, med pomanjkljivostmi pa posebej izstopa kazenska odgovornost za mladoletne. Obstoječe formulacije v veljavnem zakoniku so namreč na sodiščih razumljene, kot da kaznivost za mladoletnike ni podana, dokler ne bo sprejet poseben kazenski zakon, ki bo urejal vprašanje mladoletnikov. Vlada je po drugi strani prepričana, da pravne praznine ni in da veljavne določbe omogočajo pregon kaznivih dejanj mladoletnikov. Ker vlada ne želi tvegati in prevzemati odgovornosti za tako stanje, je sprejel novelo kazenskega zakonika. Dokončno odločitev o tem, kakšna razlaga je pravilna, pa bo dalo ustavno sodišče, saj je bila v sredo že dana zahteva za presojo ustavnosti omenjenih določb kazenskega zakonika.
Višji cenzus za študente, ki ne študirajo v kraju bivanja
Skladno z na vladi sprejeto novelo zakona o štipendiranju se bo za študente, ki ne študirajo v kraju bivanja, cenzus za pridobitev štipendije dvignil na od 66 do 68 odstotkov minimalne plače, odvisno od oddaljenosti kraja bivanja od kraja študija. Podaljšala pa se bo tudi pridobitev štipendije za tiste, ki študirajo v tujini in so doslej imeli težave s pridobivanjem potrdil. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik meni, da bodo v letih 2009/2010 z novelo zakona zagotovili od 5.000 do 6.000 novih državnih štipendij.
Rdečemu križu in Karitasu po pol milijona evrov
Vlada je Rdečemu križu in Karitasu interventno namenila vsakemu po pol milijona evrov, da bi organizaciji lahko uspešno opravljali svoje delo. Premier Borut Pahor je ob tem še dodal, da vlada razmišlja tudi o pomoči obema organizacijama v višini 2,3 milijona evrov.
A. M.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje