Osrednja pozornost javnosti glede današnje seje vlade je bila namenjena napovedani razpravi o uvedbi davka na vsako drugo in naslednjo nepremičnino v lasti posameznikov.
Vlada je na seji obravnavala in potrdila izhodišča za drugi davčni paket. "Ta izhodišča govorijo predvsem o davku na premoženje, ki se bo izpeljal na račun obremenitve druge, tretje in vseh ostalih nepremičnin. Jasno je, da se prva nepremičnina ne bo obdavčila, medtem ko se bodo druge obdavčile z enim samim namenom – da se na ta način stimulira uporaba nepremičnin, ne kot naložb, ampak kot stanovanjskih objektov," je na novinarski konferenci poudaril premier Robert Golob.
Dodal je, da je glavni namen, da se s to davčno obremenitvijo doseže večja dostopnost najemnih stanovanj. "Zato bodo tudi olajšave iz davka na najemnine upoštevane in se bodo odbijale od davka na premoženje," je poudaril.
Vsa sredstva, ki se bodo v državni blagajni nabrala iz novih davčnih obremenitev, bodo ob tem po napovedih Goloba preusmerjena izključno v zmanjšanje obremenitve dela oziroma v zvišanje neto plač. "Na ta način računamo, da bomo lahko na trgu ponudili več nepremičnin, tako za najem kot tudi za prodajo, in na drugi strani povišali kupno moč prebivalstva, predvsem mlajših zaposlenih, ki si bodo lahko na ta način ustvarili svoj dom," je dejal premier.
Premier je ob tem poudaril še, da je koalicija pri odločitvi enotna. "Ne nazadnje gre za uresničevanje naših ne samo predvolilnih, ampak tudi koalicijskih obljub in za velikanski korak naprej pri sistemu pravičnejše obdavčitve," je povedal.
Posnetek novinarske konference:
Han: Pravični davki, več neto dohodka zaposlenih
Predsednik SD-ja Matjaž Han je poudaril, da je ključni cilj zakona slednji: pravični davki in več neto dohodka zaposlenih. Poskrbeti moramo za slednji sloj, da se bo lažje razvijal, je izjavil. "V koaliciji smo si zadali, da gremo to pot naprej in da pravično razdelimo denar, ki ga bomo pobrali od premoženja, ki ga imajo nekateri več, kakor plačajo davkov. Tako da Socialni demokrati ta del absolutno podpiramo," je dodal.
Poudaril je tudi, da ima 690 tisoč ljudi eno stanovanje oziroma eno hišo in da se zanje ne spreminja nič.
Spomnil je tudi na poskus sprejemanja nepremičninskega davka leta 2014, ki je spodletel. Meni, da bo pot tudi tokrat "trnova".
V pripravi zakon o Airbnbju
Minister Han je v odgovoru na novinarsko vprašanje razkril, da je zakon, ki obravnava kratkoročno oddajanje nepremičnin, oziroma platformo Airbnb, v pripravi in bo januarja dan v vladni postopek sprejemanja. Sprejemanje bo potekalo po rednem postopku. Na osnutek zakona so prejeli več kot 450 pripomb. Han je poudaril, da bodo na koncu občine imele "glavno besedo". Lahko se odločijo za oddajanje 356 dni na leto, morda pa 60 dni.
Vrečko: Za gradnjo javnih najemnih stanovanj vsako leto 100 milijonov evrov
Ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko je spomnila, da bo vlada v naslednjih 10 letih vsako leto za gradnjo javnih najemnih stanovanj namenila 100 milijonov evrov in na napovedano regulacijo kratkoročne oddaje stanovanj. Pričakuje, da bo obdavčitev premoženja spodbudila pretok stanovanj, na drugi strani pa razbremenila plače.
Kaj bo obdavčeno in kaj ne
Izhodišča je podrobneje predstavil minister za finance Klemen Boštjančič. Poudaril je, da gredo ta izhodišča v javno razpravo in se lahko tudi spremenijo. Predlog sledi dvema ciljema: podpori stanovanjski politiki in razbremenitvi dela. Stanovanjsko politiko naslavljajo s predlogom davka na stanovanjske nepremičnine, s katerim želijo reševati vrsto izzivov: sivi trg, nepregledna najemna razmerja, pomanjkanje stanovanj za reševanje stanovanjskega problema in po drugi strani kopičenje stanovanj za naložbe, prazna stanovanja in stanovanja zgolj za kratkoročne najeme.
Po izhodiščih se bodo davčno obremenile stanovanjske nepremičnine na območju Republike Slovenije. To so: stanovanja, hiše in stavbna zemljišča. Prva nepremičnina, v kateri lastnik dejansko živi, ne glede na kvadraturo, bo oproščena davka. Druge nepremičnine, ki bi bile po tem predlogu obdavčene, bi bile deležne "občutne davčne ugodnosti, če se oddajajo na podlagi najemnih pogodb".
Predlagana obdavčitev je 1,45 odstotka od davčne osnove na podlagi Gursovih ocen. Davčna ugodnost za oddajo v najem bi znižala ugotovljeno davčno obveznost za 25 odstotkov zneska napovedanih najemnin. "Taka višina davčne ugodnosti za oddajanje v najem bistveno spodbuja pravilno prijavljanje in plačevanje dohodnine od oddaje premoženja v najem, saj znesek te davčne ugodnosti celo presega znesek plačane dohodnine od oddajanja v najem," je dejal Boštjančič.
Z davkom na stanovanjske nepremičnine bi bile obdavčene tako fizične kot tudi pravne osebe, ki imajo v lasti stanovanjske nepremičnine.
Zniževanja davčne obveznosti v tem primeru ne bi bila deležna stanovanja, ki se uporabljajo za kratkoročni turistični najem.
"Vključitev stavbnih zemljišč v obdavčitev je bistvena, saj se tako v sistem vgrajuje tudi mehanizem prostorske politike. Želimo namreč zagotoviti izboljšanje ponudbe tudi na področju stavbnih zemljišč," je nadaljeval minister.
Davek na stanovanjske nepremičnine ne posega v nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki je prihodek občin za izvajanje naložb na njihovem področju. Zaradi podvajanja se predlaga ukinitev trenutnega davka od premoženja.
Kaj pa napovedana davčna razbremenitev dela? Možen ukrep je uvedba posebne osebne olajšave za dohodke iz delovnega razmerja, denimo v obliki znižanja davčne osnove v znesku 2000 evrov letno. Drugi možni ukrep pa je sprememba dohodninske lestvice in stopenj za razbremenitev srednjega razreda. V prvem primeru bi posameznik z minimalno plačo prejel 300 evrov več na leto, v drugem primeru pa 520 evrov več na leto.
Vlada Agencijo za energijo poziva k uvedbi starega sistema omrežnine
Glede obračunavanja omrežnine je Golob povedal, da vlada Agencijo za energijo poziva k uvedbi starega sistema obračunavanja omrežnine, in sicer s februarjem. Če svet agencije ne bo ukrepal, naj odstopi, je pozval. "Ne moremo si več zatiskati oči, da je metodologija kakor koli ustrezna. Ljudje, ki so za to odgovorni, morajo nositi posledice," je dejal.
Vlada agencijo poziva k vzpostavitvi pogojev, po katerih se bo s 1. februarjem vrnil stari sistem obračunavanja omrežnine. "Se pravi, da se iz zdajšnjega stanja, za katerega ocenjujem, da je popolnoma neprimerno, vrnemo v stanje, ki je veljalo od 1. januarja do konca septembra letos," je pojasnil.
Po vnovični vzpostavitvi prejšnjega sistema naj agencija pripravi novo metodologijo, s katero bo bolj ustrezno zajela vse tiste zakonske določbe, ki jih sedanja metodologija ne, je še dodal.
"Ne more se zgoditi, da bi katera koli agencija samovoljno in na podlagi slabe metodologije zviševala stroške gospodarstva na eni strani in stroške, ki jih imajo ljudje pri oskrbi z električno energijo. Zato danes vlada poziva vse, da sprejmejo odgovornost in ustrezno popravijo svoje ukrepe ali pa odstopijo," je poudaril.
Vodstvo imenuje svet agencije, politika pa po Golobovih besedah pričakuje, da bo svet tudi prevzel odgovornost za nastale razmere. "Ljudje so besni, gospodarstvo je obupano in mislim, da si danes ne moremo več zatiskati oči, da je metodologija kakor koli ustrezna. Ljudje, ki so za to odgovorni, morajo nositi tudi posledice," je dejal.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je dodal, da so agenciji kot rok, do katerega mora poskrbeti za uvedbo starega sistema s februarjem, določili 8. januar. "Ali pa da tako dobro izboljša ta sistem, da teh anomalij ne bo več," je zatrdil.
Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti bo obravnaval Ekonomsko-socialni svet
Vlada se je seznanila tudi z osnutkom novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga bo v obravnavo poslala Ekonomsko-socialnemu svetu. Socialni partnerji bodo o predlogu razpravljali na prvi seji januarja. Po obravnavi bodo izpolnjeni pogoji, da vlada predlog pošlje v državni zbor, je napovedal Golob.
"Seveda bi to lahko naredili brez socialnega dialoga, ampak mislim, da je pravilno, da smo se tako odločili," je poudaril.
Na vprašanje, ali se je predlog novele od obravnave na strateškem svetu za zdravstvo morda kaj spremenil, je odgovoril, da bistvenih sprememb ni bilo. Verjame pa, da se bo kakšna izboljšava predloga novele našla tudi med socialnim dialogom. "Zakon je živ, dokler ga parlament ne potrdi," je dejal.
Naj bi pa po njegovih besedah lahko prišlo do sprememb pri določbi glede možnosti dela zdravnikov pri zasebnikih. Predlog novele, ki ga je 12. decembra obravnaval strateški svet za zdravstvo, je predvideval, da bi bili javni zdravstveni delavci lahko delno zaposleni tudi pri tako imenovanih čistih zasebnikih. A le pod pogojem, če bi bili v javnem sektorju redno zaposleni za vsaj 40 odstotkov.
Ta del bo po Golobovih besedah največje vprašanje pri obravnavi predloga novele na Ekonomsko-socialnem svetu. Šele potem bo vlada sprejela dokončno odločitev, je napovedal.
Predsednik vlade je "jasno in dokončno" razmejitev javnega in zasebnega zdravstva prvič napovedal sredi maja. Takrat je dejal, da naj bi bilo delo v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano. Predlog novele je bil nato v javni razpravi od 16. septembra do 16. oktobra. Več kot 100 organizacij in posameznikov je podalo 350 različnih vsebinskih pripomb na različne člene.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje