Izvršilni odbor Nove Slovenije je tri ure razpravljal o osnutku koalicijske pogodbe, ki so ga pripravili v LMŠ-ju, katerega predsednik Marjan Šarec želi postati mandatar za sestavo vlade. Odbor je soglasno sklenil, da je zdajšnja oblika osnutka neprimerna. Z vsebino niso zadovoljni in takšnega osnutka NSi ne more podpisati, je povedal predsednik NSi-ja Matej Tonin.
Čas do ponedeljka
Odbor je pogajalski skupini naložil, naj začne nova pogajanja in poskuša izboljšati ukrepe na področjih zdravstva, davkov in gospodarstva, sodstva, pokojnin, šolstva in kmetijstva ter podeželja. To so področja, kjer odbor nalaga bistvene premike. Še posebej je šibko področje gospodarstva, je poudaril Tonin.
NSi je pogajalski skupini dal čas do prihodnjega ponedeljka, da doseže bistven vsebinski napredek v pogodbi. Takrat se bo izvršilni odbor spet sestal, pretresel napredek in potegnil črto. Če bo vsebina zadostna, bo stranka šla v interni referendum. Če ne bo zadostna, se bo NSi umaknil iz pogajanj s Šarcem.
NSi se o kadrovskih rešitvah s Šarcem ne bo pogovarjal, vse dokler programske rešitve niso razrešene, je poudaril Tonin.
V NSi-ju se zavedajo, da je koalicijska pogodba kompromis. A za sodelovanje stranke je pomembno, da so doseženi bistveni cilji stranke, zares pomembne točke, je dodal.
Na drugi strani se pogajajo tudi s stranko SDS. Tam je programski napredek hitrejši, kar je zaradi politične sorodnosti razumljivo: 95 odstotkov vsebine je skladne, pet odstotkov še ne, je povedal Tonin.

Kako se bo odločil Janša?
V četrtek bo znano, ali bo Janez Janša sprejel kandidaturo za mandatarja za sestavo nove vlade. Predsednik države Borut Pahor je pretekli teden namreč ugotovil, da nihče izmed morebitnih mandatarskih kandidatov ne uživa zadostne podpore za izvolitev. Pahor je že predtem večkrat povedal, da bo v takšnem primeru za premiersko funkcijo predlagal predsednika stranke, ki je na nedavnih volitvah osvojila največ poslanskih sedežev, torej SDS.

Še pred imenovanjem Janše za mandatarja se bo z njim o tej možnosti v četrtek še posvetoval. Janša pretekli teden sporočene Pahorjeve namere ni želel komentirati, v njegovi stranki tudi niso želeli pojasniti, kaj bo Janša Pahorju povedal oziroma ali namerava mandat sprejeti. Janša lahko sicer kandidaturo tudi sprejme in nato soglasje h kandidaturi umakne še pred glasovanjem o predlogu v DZ-ju. Imajo pa pravniki različna stališča do tega, ali bi to pomenilo, da je prvi krog glasovanja o mandatarskem kandidatu že končan, čeprav dejanskega glasovanja ni. Pahor tako ugotavlja, da bo ravnal ustavnopravno nesporno, če se bo pred posredovanjem mandatarskega predloga prepričal, da kandidat pred glasovanjem v DZ-ju soglasja ne bo umaknil.

Med poslanskimi skupinami so sicer podporo Janši na posvetovanjih pri predsedniku republike poleg poslancev SDS-a napovedali poslanci SNS-a in šest od sedmih poslancev NSi-ja, kar ni dovolj, da bi Janša prestal glasovanje v državnem zboru.

Brez podpore za zdaj tudi Šarec
Zadostne podpore za zdaj nima zagotovljene niti predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec, ki vodi pogajanja o koalicijski pogodbi med strankami LMŠ, SD, SMC, DeSUS, NSi in SAB. LMŠ je v ponedeljek morebitnim koalicijskim partnerjem predal predlog koalicijske pogodbe, dopolnjen s predlogi, o katerih so se uskladili pretekli teden.

Iz posameznih strank je bilo sicer v ponedeljek slišati, da z besedilom predloga koalicijske pogodbe še niso popolnoma zadovoljni, pri ključnih temah naj bi manjkali predvsem zneski, roki in izračuni.

Levica: Takšne vlade, kot nastaja zdaj, ne moremo podpreti
Svet Levice pa je že v ponedeljek odločal, ali naj stranka potencialni vladi pod vodstvom Šarca ponudi projektno sodelovanje. A so se po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca odločili, da ne, saj bi bila cena za takšno sodelovanje podpora Šarčevi vladi.

Po njegovih navedbah so vsebinska razhajanja prevelika. Takšne vlade, kot nastaja zdaj, pa ne morejo podpreti, je dodal: "Žal pa bomo dobili vlado, ki bo, kot kaže, zopet zapravila dobre gospodarske razmere, da bo dajala davčne odpustke bogatim in kapitalu, še naprej razprodajala državno premoženje, na čelu z NLB, ki bo nadalje razgrajevala javni zdravstveni sistem ... Takšna vlada naše podpore ne more imeti, ker je šla še korak bolj desno od prejšnje vlade Mira Cerarja."

Levica z vlado "združene sredine z NSi-jem" ne bo sodelovala, je pojasnil Mesec in dodal, da bi svet o morebitnem sodelovanju lahko znova odločal, če bi se situacija spremenila in bi bil NSi izločen iz prihodnje koalicije.

Mesec je sicer zanikal očitke, da so prišli na pogovore k Šarcu z nemogočimi pogoji, spregovoril pa je tudi o referendumu o izstopu Slovenije iz Nata in povedal, da to najbrž "ne bi bila točka, na kateri bi padlo ali obstalo" njihovo koalicijsko sodelovanje. Bi pa Levica vztrajala pri odpoklicu naložbe v gradnjo dveh bataljonskih bojnih skupin v vrednosti 1,2 milijarde evrov.

Po njegovih besedah je sredina zamudila priložnost za oblikovanje levosredinske vlade, saj bi bilo edino zagotovilo, da bi bila ta levosredinska, sodelovanje Levice v njej. Sam sicer pričakuje, da je vendarle najverjetnejši scenarij oblikovanje sredinske vlade z NSi-jem.