V NSi-ju se zavzemajo za nekatere spremembe ustave, ki jih po njihovi oceni Slovenija potrebuje in so jih v stranki pripravljeni podpreti.

"Zavedamo se, da za ustavne spremembe potrebujemo 60 poslanskih glasov in da ustavnih sprememb brez podpore NSi-ja koalicija ne more izpeljati. Močno se zavedamo svoje vloge in jo nameravamo tudi konstruktivno odigrati. To pomeni, da bomo vnaprej jasno povedali, katere so tiste ključne ustavne spremembe, ki smo jih pripravljeni podpreti," je na novinarski konferenci dejal predsednik stranke Matej Tonin.

Spremembe volilnega sistema

Med njihovimi predlogi so med drugim popravki volilnega sistema, s katerimi bi bila različna območja Slovenije v državnem zboru zastopana enakomerneje, glas vsakega volivca pa bi imel večjo težo pri izvolitvi posameznih poslancev.

Tako predlagajo oblikovanje 18 volilnih enot, v katerih bi se enakomerno po vsej državi na približno 95.000 volivcev izvolilo po pet poslancev. Vsakemu volivcu pa bi večji vpliv na končno razdelitev mandatov dodelili z možnostjo preferenčnega glasu. Kot so sporočili iz NSi-ja, bi morali za uveljavitev takega sistema zaradi nove matematične razdelitve med enotami število poslancev v ustavi povečati za dva.

Prav tako se zavzemajo za ukinitev državnega sveta. Menijo namreč, da ta nima resnega prispevka pri političnih procesih odločanja v državi, hkrati pa se za njegovo delovanje namenja nezanemarljiv obseg javnih sredstev. "Že zelo dolgo se v splošni in strokovni javnosti postavlja vprašanje, ali je njegov obstoj sploh smiseln. Država, kot je Slovenija, po našem trdnem prepričanju ne potrebuje še drugega doma parlamenta," so zapisali v sporočilu za javnost.

Drugačen način imenovanja ministrov

Med predlaganimi spremembami ustave je tudi sprememba načina imenovanja ministrov, saj predsednik vlade s svojo izvolitvijo prevzame največjo odgovornost za vodenje države. "Kdor prevzame tako odgovornost, mora zato imeti tudi pristojnosti za oblikovanje svoje ekipe," so zapisali. Zato predlagajo, da o imenovanju ministrov ne bi več odločal državni zbor, ampak zgolj formalno predsednik republike, ki pa imenovanja ne bi mogel zavrniti.

Ustavne sodnike bi imenoval predsednik države

Spremenili bi tudi način imenovanja sodnikov, in sicer tako, da bi jih namesto državnega zbora imenoval predsednik republike. Sodnike bi še vedno predlagal Sodni svet, a bi njegovo sestavo spremenili. Ob tem bi za sodnike uvedli tudi petletni poskusni mandat, v katerem bi morali dokazati svojo strokovno usposobljenost.

Ker se mora v skladu s trenutno ureditvijo ustavno sodišče ukvarjati s "poplavo manj pomembnih zadev", predlagajo še, da se ustavno sodišče razbremeni odločanja pri nekaterih manj pomembnih pristojnostih, da se bo lahko bolj osredotočilo na pomembna ustavnopravna vprašanja.

Predlogi NSi-ja segajo tudi na področje objave predpisov. Objava občinskih aktov v Uradnem listu namreč zdaj ni obvezna, zato predlagajo, da se objava v Uradnem listu določi tudi za lokalne predpise.

Odziv predsednika vlade

O pobudi za ustavne spremembe je spregovoril tudi premier Robert Golob po vrhu koalicije na Brdu pri Kranju. Kot je dejal, bi lahko po 20. septembru sprožili široko javno obravnavo o tem. "In takrat bi se tudi dobili z vsemi strankami, tako koalicije kot opozicije, ki bi želele sodelovati v tem procesu, in bi naslovili vprašanje, na katerih točkah lahko dosežemo soglasje o ustavnih spremembah. In seveda bo tudi Nova Slovenija povabljena na to srečanje," je dejal.