Po političnem vrhu pri premierki Alenki Bratušek kaže na kompromis glede četrtkove seje DZ-ja o vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Sejo, ki jo je predlagal SDS, naj bi prekinili in nato nadaljevali maja, ko bo na podlagi novih izračunov jasno, ali je fiskalno pravilo v ustavo mogoče vnesti po sedanjem predlogu. Bo pa o tem v četrtek pred sejo znova odločal politični vrh.

Bratuškova je po koncu sestanka povedala, da je bilo predstavljenih več predlogov, kako do rešitve, a bo glede končnega dogovora potrebno še odločanje po poslanskih skupinah. Sestanki poslanskih skupin naj bi potekali v četrtek dopoldne, nato pa naj bi se zopet srečali predsedniki strank in vodje poslanskih skupin.

Na mizi je po besedah Bratuškove vrsta vprašanj, za odgovor na njih pa so potrebni novi izračuni na podlagi novih makroekonomskih izhodišč. Ti izračuni bodo podlaga za to, ali je fiskalno pravilo mogoče uveljaviti že leta 2015 ali je treba njegovo uveljavitev preložiti.

Na četrtkovem sestanku vrha politike naj bi padla tudi odločitev glede poteka četrtkove izredne seje DZ-ja. Iz besed Bratuškove o usodi četrtkove seje ni bilo mogoče sklepati, več pa je po sestanku povedal predsednik SLS-a Franc Bogovič. Ta je na današnjem sestanku predlagal, da se ob zavedanju, da je fiskalno pravilo v Sloveniji nujno treba vnesti v ustavo, stranke dogovorijo, da v četrtek prekinejo sejo in ne glasujejo o spremembi ustave.

Sejo bi nato nadaljevali v tednu od 6. do 10. maja, in če bi na podlagi novih izračunov ugotovili, da fiskalnega pravila v sedanji obliki ni mogoče uveljaviti, bi se razprava vrnila na ustavno komisijo, kjer bi besedilo lahko popravili. Nato naj bi do konca maja pravilo vnesli v ustavo.

Bratuškova je sicer današnje pogovore označila kot zelo konstruktivne, šli pa naj bi v smer, da je fiskalno pravilo za stranke sprejemljivo.

Ob premierki so bili na srečanju navzoči tudi vsi prvaki parlamentarnih strank z izjemo Karla Erjavca, ki ga je nadomeščal podpredsednik DeSUS-a Tomaž Gantar; in Janeza Janše, ki ga je nadomeščal podpredsednik SDS-a Zvonko Černač.

Drugi predstavniki strank po srečanju izjav niso dajali, je pa slišati, da v SDS-u s takšnim kompromisom niso zadovoljni. Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je danes poudaril, da vrnitev vnosa fiskalnega pravila v ustavo na ustavno komisijo glede na poslovniška določila ni mogoča. V SDS-u vnos fiskalnega pravila v ustavo vidijo kot "zadnji as, zadnji adut, ki ga ima Slovenija v rokavu", da si izboljša mednarodni položaj, zaupanje in ocene bonitetnih hiš. Zato se zavzemajo za čimprejšnje sprejetje in implementacijo vpisa pravila v ustavo.

V SD-ju pa so do vnosa pravila v ustavo že več čas skeptični. "Zdaj so potrebni pravi ukrepi, ki bodo pomagali pri finančni konsolidaciji, šele potem se lahko pogovarjamo o kakšnih dolgoročnih ukrepih, kot je denimo zapis v ustavo," je pred kratkim dejal vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han.

Kaj je na dnevnem redu?
In o čem naj bi poslanci na četrtkovi izredni seji DZ sploh odločali? V skladu s predlogom za vnos fiskalnega pravila v ustavo, ki je obstal na zadnji stopnički v DZ-ju, morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. Pod proračuni države so mišljeni državni proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna, proračuni lokalnih skupnosti ter neposredni uporabniki državnega in lokalnih proračunov, ki se več kot 50-odstotno financirajo iz javnofinančnih sredstev.

Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo, merila za določitev izjemnih okoliščin in način ravnanja v teh primerih pa bo določal izvedbeni zakon, ki bi ga v DZ-ju v primeru spremembe ustave prav tako moral izglasovati z dvotretjinsko večino.

V skladu z evropsko medvladno pogodbo o fiskalnem paktu se izjemne okoliščine opredeljujejo kot neobičajni dogodek, na katerega država ne more vplivati in ima pomembne posledice za javne finance (na primer naravna nesreča), ali pa obdobje resnega upada gospodarske dejavnosti. Tak začasni odklon pri tem ne sme ogroziti srednjeročne fiskalne vzdržnosti. Izvajanje fiskalnega pravila v praksi naj bi natančno opredeljeval izvedbeni zakon. Trenutni predlog predvideva, da se izvedbeni zakon sprejme v šestih mesecih od uveljavitve spremembe ustave. Fiskalno pravilo in izvedbeni zakon bi se po sedanjem predlogu prvič uporabila za pripravo proračuna za 2015, dotlej pa naj bi se proračunska politika vodila tako, da bo ta cilj mogoče doseči.

Nesprejetje - negativen znak mednarodnim trgom
Pred sejo se na eni strani pojavljajo opozorila pred posledicami, ki bi lahko nastale z zavrnitvijo zakona, na drugi strani pa nekateri svarijo pred takojšnjim sprejetjem te ustavne spremembe. Številni opozarjajo predvsem na negativen znak, ki bi ga Slovenija poslala mednarodnim finančnim trgom, če bi poslanci v četrtek glasovali o fiskalnem pravilu in ga zavrnili.