Sejo so protestno zapustili poslanci opozicijskih LDS-a in SNS-a. Foto: RTV SLO
Sejo so protestno zapustili poslanci opozicijskih LDS-a in SNS-a. Foto: RTV SLO
Zakon o volitvah v DZ
Predlagane spremembe vsebujejo tudi določilo o preimenovanju Republiške volilne komisije v Državno volilno komisijo, vsaj eno volišče v okraju pa bo moralo biti dostopno invalidom. Foto: RTV SLO
Gregor Virant
Minister za javno upravo je prednost pri sprejemanju novele o volitvah v DZ dal konsenzu. Foto: RTV SLO

Zadnji dan aprilskega zasedanja so poslanci v okrnjeni postavi z 51 glasovi podprli vladni predlog resolucije o prometni politiki. Ta določa temeljne smernice v prometu in je kljub več poskusom do zdaj ni uspelo uzakoniti še nobenemu prometnemu ministru v samostojni Sloveniji.

Cilji prometne resolucije, ki je prva na tem področju, so učinkovit, zanesljiv in cenovno sprejemljiv prevoz potnikov in blaga, povečanje prometne varnosti, učinkovita raba energije in čisto okolje. Resolucija predvideva tudi ukrepe za trajni razvoj prometne infrastrukture, je ob predstavitvi dejal minister za promet Janez Božič.

DZ spreminja zakon o volitvah
Poslanci so največ časa posvetili razpravi o noveli zakona o volitvah v DZ. Minister za javno upravo Gregor Virant je v predstavitvi dejal, da sistemskih sprememb volilnega sistema ne prinaša, ker se koalicija ni uspela uskladiti glede uvedbe preferenčnega glasu in posledične ukinitve volilnih okrajev. Vse poslanske skupine, razen opozicijske skupine SNS-a, nameravajo predlagano novelo podpreti, za njeno sprejetje pa je potrebna dvotretjinska večina poslancev.

Več podpisov in spolne kvote
Spremembe zakona o volitvah v državni zbor so nujne zaradi uskladitev z odločbami ustavnega sodišča in ustavnim zakonom iz leta 2000, ki je zagotovil proporcionalni volilni model.

Predlagane spremembe zakona o volitvah poslancev med drugim predvidevajo zvišanje števila potrebnih podpisov za samostojne kandidate na 1.000 in postopno uvedbo 35-odstotne t. i. spolne kvote, možnosti zlorab pri glasovanju pa naj bi zmanjševale tudi prosojne volilne skrinjice.

Virant je še dejal, da se je osebno zavzemal za temeljitejše spremembe omenjenega zakona, ker pa je za njegovo sprejetje potrebna dvetretjinska večina, je dal prednost milejši različici. Vseeno pa so si poleg navedenih pot v predlog utrle tudi spremembe, ki določajo, da uradni list pri tiskanju volilnega gradiva ne bo več monopolist. Izvajalec bo vsakokrat izbran z javnim razpisom. Prav tako bodo volivci svoj glas lahko oddajali tudi v okrajih, kjer sicer nimajo stalnega bivališča.