Nacionalno preverjanje znanja bo letos v 6. razredu opravljalo 18.132 učencev, v 9. pa 17.281, poroča Slovenska tiskovna agencija. Oba razreda danes pišeta preizkus iz matematike, v petek pa še iz maternega jezika. Prihodnji torek se bodo šestošolci preizkusili v tujem jeziku, devetošolci pa v znanju tretjega predmeta, na izbiro imajo fiziko, likovno umetnost, zgodovino in prvi tuji jezik.

Učenci 6. razredov bodo z dosežki na Nacionalnem preverjanju znanja seznanjeni 7. junija, učenci 9. razredov pa 31. maja.
Vse manj jih opravlja maturo
Dijaki bodo splošno maturo začeli z esejem iz materinščine. Letošnji tematski sklop nosi naslov Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje, obsega pa besedili Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov in Leva Nikolajeviča Tolstoja Ana Karenina.

Drugi del pisnega izpita iz materinščine bodo dijaki pisali 30. maja. Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo potekali od konca maja do sredine junija. 4. junija bo potekal pisni izpit iz matematike, med 31. majem in 10. junijem pa pisni izpiti iz izbirnih predmetov. Ustni maturitetni izpiti bodo med 15. in 22. junijem. Z uspehom na letošnjem spomladanskem roku splošne mature bodo dijaki seznanjeni 11. julija.

Splošna matura bo sicer potekala na 84 šolah, prvič pa jo bodo opravljali 7.003 kandidati (lani 7.278 kandidatov), kar potrjuje znano dejstvo, da število tistih, ki opravljajo splošno maturo, upada, je še poročala Slovenska tiskovna agencija.
Predlog za preverjanje pismenosti
Na ministrstvu za šolstvo so na podlagi javne razprave pripravili predloge za prenovo nacionalnega preverjanja znanja; podrobnosti še ne želijo razkriti, je za Radio Slovenija poročala Nataša Lang. Vlogo nacionalnega preverjanja znanja naj bi dorekli do konca meseca. Strokovna javnost soglaša s tem, da bi tudi pri učencih tretjih razredov na ravni države morali preveriti pismenost. Mednarodne raziskave znanja namreč kažejo, da imajo naši učenci na tem področju precej težav. Ostaja le vprašanje, ali naj zunanje preverjanje vpliva na šolsko oceno ter vpis na srednjo šolo ali pa naj ostanejo le dodatna informacija.
Učitelji in ravnatelji, ki zagovarjajo večjo vlogo eksternega preverjanja, opozarjajo, da jih učenci danes zaradi njihove le informativne vloge ne jemljejo resno, zato oddajajo tudi prazne teste. Predsednik državne komisije za nacionalno preverjanje Janez Vogrinc odgovarja, da je delež takšnih neresnih učencev izjemno majhen, kar utemeljuje z analizami Državnega izpitnega centra.
Koliko so učenci motivirani za zavzeto reševanje nalog na eksternih preverjanjih, je po mnenju Vogrinca vprašanje za celotno družbo, ki bi si morala po njegovem mnenju prizadevati za to, da znanje postane najpomembnejša vrednota: "In da bi učenci imeli občutek, da morajo tudi na preizkusu, za katerega ne bodo dobili ocene, pokazati vse svoje znanje. Da se potrudijo po najboljših močeh, zato ker je prav. Da učitelju, staršem in vrstnikom pokažejo, da znajo določene stvari," je še povedal za Radio Slovenija.