Ključno vprašanje, s katerim bi se morali kot država in družba po zaprtju Teša ukvarjati, je, ali želimo energetsko samooskrbo, je v oddaji Ob osmih dejal Sebastijan Seme. "Tako energetsko kot z drugih vidikov. In če je ta odgovor pozitiven, potem se moramo dogovoriti, kako bomo to samooskrbo zagotavljali. Ali bodo to samo obnovljivi viri? Tu bi prišle v poštev hidroelektrarne. Torej bi morali začeti projekcije graditve hidroelektrarne na zgornji Savi, dokončati Mokrice. Potem vključitev drugega bloka jedrske elektrarne. Naprej soproizvodnja toplotne električne energije in tako dalje. Vse to je treba ustrezno umestiti in začeti graditi, da bo vse pravočasno zgrajeno. Odgovoriti si moramo tudi na vprašanje, ali želimo energetsko varnost, da ne bomo odvisni od drugih držav."

Plavajoča elektrarna v obliki srca

Bi na Družmirskem jezeru pri Šoštanju, ki ji nastalo kot posledica izkopavanja premoga, lahko nastala največja plavajoča sončna elektrarna v Evropi? Lahko, a ne le to, pravi Seme. "Lahko bi bila zelo dober zgled ali pa priložnost za več dejavnikov v sami dolini. Z raziskovalnega ali turističnega vidika. Na področju raziskovanja vidim zelo velike priložnosti raziskovanja jezera pod sončno elektrarno; kaj se z okoljskega vidika dogaja z vodnim ekosistemom pod elektrarno. Kar se tiče turizma, mora biti predstavljeno kot turistična zanimivost, v obliki nekega srca, na primer, ali v kakšni drugi obliki, ki bi bila zanimiva s pogleda z višine, ne vem, na primer iz letala ali helikopterja. Morali bi zgraditi sprehajalne poti v okolici ali napraviti mostičke med samimi moduli. Če bi bilo tako, bi verjetno okoliški prebivalci to sprejeli, saj takšna elektrarna ne bi bila tujek v okolju."

Sorodna novica Župana Šoštanja in Velenja ne podpirata napovedanega interventnega zakona za Teš

Proizvodnja zelenega vodika

Kar 40, 50 let je trajalo, da je uporaba sončne energije postala množična, da se uporablja komercialno, pravi Seme. Prelomne so bile zlasti gospodarske krize. "Enako se bo dogajalo tudi z vodikom. Če bodo razne spodbude Evropske unije dovolj dobre in bo želja politike, da se to vpelje, velika, potem bo uporaba zelenega vodika mogoča v naslednjih petih do desetih letih. Vodik bi se uporabljal za shranjevanje odvečne električne energije, proizvedene iz sončnih elektrarn. Pretvoril bi se v vodik, potem pa spet v električno energijo. Uporabljal bi se lahko za mestne avtobuse ali druga vozila v prevozu."

Lokacija Teša mora ostati namenjena energetiki

"Kot energetik bi bil zelo razočaran, če se ta lokacija, ki je tudi zgodovinsko strateška za Slovenijo, ukine in se ne nazadnje izgubi vse to znanje, ki je bilo v 50 in več letih pridobljeno z razvojem novih tehnologij na tem področju. V Šoštanju, na tej lokaciji, je treba narediti nekaj novega." Možnosti je več, pravi Seme, energetski plin, sosežig ali sežig odpadkov, tudi mali moduralni jedrski reaktorji.

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.