Generalna skupščina ZN-a je leta 1993 razglasila 3. maj za svetovni dan svobode medijev. Ta dan je predvsem priložnost, ko novinarske in druge organizacije po vsem svetu opozarjajo na spoštovanje svobode medijev in njihovo vlogo za razvoj demokracije.
Tudi Svet Evrope je posvaril pred tveganji, ki jih prinaša poročanje na spletu. Vse večji delež novinarske aktivnosti se danes dogaja na spletu in po zaslugi tega se vse več ljudi zaveda korupcije, neetičnih dejanj državnih uradnikov in kršitev človekovih pravic, poudarja komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks.
A tako kot tradicionalnim novinarjem tudi blogarjem in drugim piscem na spletu pri poročanju grozijo povračilni ukrepi državnih oblasti ali drugih skupin v obliki nasilja, ustrahovanja, sodnega pregona in nadzora poročanja. Nevarnosti na tiste, ki izražajo kritična mnenja, prežijo tudi v Evropi, opozarja. Treba je okrepiti zaščito in varnost novinarjev, med katere je nujno všteti vse, ki poročajo "v javnem interesu", je poudaril.
A kot je prepričan, ne smemo razlikovati med svobodo izražanja na spletu in širše, nova narava spleta pa ne sme postati izgovor za uvajanje novih omejitev. Primarna odgovornost za zaščito teh svoboščin sicer leži na državi, potreben pa je dialog z vsemi vpletenimi dejavniki, je še poudaril.

Domače stanovske organizacije opozarjajo na slabe razmere
V obeh slovenskih novinarskih organizacijah ob letošnjem dnevu svobode medijev opozarjajo na slabe razmere v domačem medijskem prostoru. Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS) izpostavlja "strmo padajoč" ekonomski in socialni položaj novinarjev. Vodstvo Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) še posebej skrbi vpletanje politike v novinarsko delo.
Z oblikami dela, v katerih deluje vse večje število novinarjev, se vse bolj krči polje novinarske in uredniške avtonomije, lastniki in uprave pa vse bolj režejo stroške prav v tistih uredništvih, ki opravljajo najzahtevnejše, preiskovalne novinarske naloge, ugotavljajo v DNS-ju.
V ZNP-ju so razočarani, "da vladajočim politikom velikokrat sploh ni treba posredovati ali vplivati na medijsko poročanje, saj to samoiniciativno opravijo že nekateri uredniki sami". Glede kadrovske politike v slovenskih medijih pa v ZNP-ju dvomijo, da so razlogi za spremembe strokovni.