Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je opozoril, da inšpektorji nimajo orodja za ugotavljanje kršitev na tem področju. Ob tem je poudaril, da že devet let čakajo na osnovno spremembo definicije, kar se tiče agencijskega dela. Foto: BoBo
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je opozoril, da inšpektorji nimajo orodja za ugotavljanje kršitev na tem področju. Ob tem je poudaril, da že devet let čakajo na osnovno spremembo definicije, kar se tiče agencijskega dela. Foto: BoBo

Kot je ob predstavitvi zahteve dejal poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek, je na slovenskem trgu vse več posredniških agencij, skupaj 128. Glede na sporne prakse je po njegovih besedah več kot očitno, da so pogoji za ustanovitev zasebnih kadrovskih agencij premili in polni anomalij.

"Agencije niso dolžne razkriti strukture pristojbin oziroma pogodbenih pogojev, kar omogoča neko izkoriščanje, pogodbe so pogosto v jeziku, ki ga tuji delavci ne razumejo, in skrivajo nepoštene pogoje, kot so odbitki od plač ali čezmeren delovni čas, bivalna dovoljenja so odvisna od določenega delodajalca, omejujejo možnost menjave službe tudi v primeru zlorab, premalo je zaščitnih mehanizmov pred maščevanjem delodajalcev, če recimo delavec prijavi zlorabo," je nanizal.

NSi je odboru predlagal sprejetje dveh sklepov, in sicer, da ministrstvo za delo pozove, da v mesecu dni pripravi konkretne zakonodajne predloge za ureditev področja agencijskega dela in preprečevanje zlorab pri posredovanju dela, ter predlaga, da Inšpektorat RS za delo sistematično preveri poslovanje gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela tujih delavcev.

Sklepe, ki jim je vlada nasprotovala, so podprli člani odbora iz opozicijskih poslanskih skupin, proti pa so bili v koaliciji

"Kar se tiče prvega sklepa, ministrstvo si za to prizadeva, in dejansko je ta zakonodaja že napisana, tako da se mi ga ne zdi potrebno sprejeti," je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.

Kot je povedal, so na ministrstvu pripravili rešitev v noveli zakona o urejanju trga dela, ki jo bo čez teden ali dva obravnaval Ekonomsko-socialni svet. Z novelo obravnavajo področja, kot je regulacija začasnosti agencijskega dela, pomanjkanje nadzora nad posredovanjem delavcev in pa prikrito napotovanje iz neregistriranih podjetij.

Sorodna novica Fajon: Kakršne koli zlorabe pravic delavcev, ki pridejo v Slovenijo, je treba nemudoma ustaviti

Drugi sklep pa je po Juvanovem mnenju nejasen, ker da ne razume razlike med dvema različnima tipoma agencij.

V Sloveniji imamo namreč po njegovih besedah dve dejavnosti. Ena je posredovanje dela delavcev uporabniku, v tem primeru gre za agencijske delavce, ki so zaposleni pri agencijah za posredovanje dela in jih te agencije potem posredujejo uporabniku. Ta dejavnost je v Sloveniji regulirana, obstaja tudi register teh podjetij.

Primer filipinskih delavcev, ki je bil tudi med vzroki za sklic današnje seje, pa je primer nekih drugih poslovnih subjektov, ki se lahko imenujejo kakor koli, tudi agencije, je poudaril Juvan.

Ti za delodajalce v Sloveniji iščejo kadre v tujini in skrbijo za povezovanje domačih delodajalcev z delavci v tujini. Kot je pojasnil državni sekretar, ti subjekti delavcev neposredno ne zaposlujejo, ampak jim organizirajo prevoz v Slovenijo in logistiko glede urejanja papirjev, da se lahko v Sloveniji legalno zaposlijo.

V Sloveniji je po Juvanovem prepričanju potreben resen pogovor o tem, kako regulirati delovanje posredniških agencij, ki se ukvarjajo z rekrutacijo delavcev v tujini. Kot eno možnost je navedel vzpostavitev registra takšnih subjektov.

Številni tuji delavci v slabih razmerah

Na inšpektoratu za delo menijo, da delodajalci izvajajo veliko nezakonitega posojanja

Na inšpektoratu za delo v zvezi z zaposlovanjem delavcev iz daljnovzhodnih držav opažajo, da so se pojavile nekakšne "agencije", ki v teh državah iščejo delavce in jih nato ponujajo slovenskim delodajalcem. Teh tujcev agencije ne zaposlujejo, zaposlenega imajo le nekaj administrativnega osebja, zato nadzor inšpektorata za delo na opravljanje njihove dejavnosti nima vpliva, je pojasnila glavna inšpektorica na inšpektoratu za delo Katja Čoh Kragolnik.
Povsem drugače pa je z delodajalci, ki so vzpostavili način, kako zaposliti delavce iz azijskih držav in jih tudi zaposlijo pri sebi, nato pa jih dejansko posojajo pod pretvezo poslovnega sodelovanja, je opozorila.

Ocenjujejo, da je veliko nezakonitega posojanja, ki ga izvajajo delodajalci, ki za to ne izpolnjujejo pogojev. Ugotavljanje elementov posredovanja delovne sile pa je po besedah Katje Čoh Kragolnik zelo zahtevno. "Udeleženci tovrstnega početja so postali previdni in poskušajo vsaj formalno v sklenjeni pogodbi prikazati, da gre za poslovno sodelovanje, čeprav se dejansko izvaja posredovanje delavcev," je pojasnila.

Kot je med drugim še dejala, letos načrtujejo in že izvajajo nadzore, v katerih posebej preverjajo zagotavljanje pravic delavcem iz tretjih držav.

Goran Lukić opozarja, da inšpektorji nimajo orodja za ugotavljanje kršitev

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je opozoril, da inšpektorji nimajo orodja za ugotavljanje kršitev na tem področju. Ob tem je poudaril, da že devet let čakajo na osnovno spremembo definicije, kar se tiče agencijskega dela.

V Sloveniji v zadnjem obdobju odmeva razkritje nesprejemljivih bivalnih razmer filipinskih voznikov avtobusov pri nas, razkrite so bile tudi zgodbe o delavcih iz Azije, ki agencijam za posredovanje dela za prihod v Slovenijo plačajo več tisoč evrov, nato pa tukaj delajo v izkoriščevalskih razmerah.

Odbor za delo o neurejenem področju agencijskega dela