Poslanec Levice Matej T. Vatovec je v uvodni predstavitvi predloga o umiku Slovenije iz Afganistana poudaril, da je to poskus rešitve dolge in žalostne zgodbe v Afganistanu. Po njegovih besedah umik Slovenske vojske iz operacije v Afganistanu ne bi prispeval k miru v tej državi, je pa vpletenost Slovenije v to operacijo sporna.

Sorodna novica Afganistan: Napadalci ubili japonskega zdravnika in njegovo ekipo

Poudaril je, da je napredek v demokratizaciji te države, odkar v Afganistanu poteka Natova misija, zelo majhen. Prebivalstvo živi v revščini, skoraj edina panoga, ki še zagotavlja prihodke, je pridelava opijskega maka. Po navedbah Vatovca v zadnjih letih Afganistan proizvede več kot 90 odstotkov celotne svetovne proizvodnje opija.

V Levici so prepričani, da umik Slovenije ne bi pomenil nobene dodatne škode za misijo v tej državi. Vatovec je večkrat poudaril, da celo ZDA razmišljajo o umiku iz Afganistana. Opozoril je na povečevanje števila migrantov iz Afganistana, ki zaradi nemogočih razmer v državi nezakonito vstopijo tudi v Slovenijo.

Pobudo za umik Slovenije iz misije v Afganistanu so zavrnili tako poslanci drugih poslanskih skupin kot državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak. Bizjak je poudaril, da vlada predloga priporočila za takojšnje prenehanje sodelovanja Slovenije v Afganistanu ne podpira. Dejal je, da v državi delujejo številne misije, da Slovenija podpira prizadevanja mednarodne skupnosti za mirno rešitev krize in da je za končanje vojaških aktivnosti nujen mirovni sporazum.

Glede plačil v sklad za afganistansko vojsko je pojasnil, da je to mednarodna zaveza Slovenije. Umik bi pomenil tudi odstopanje od nedavno sprejete resolucije o strategiji nacionalne varnosti, zmanjšalo bi tudi verodostojnost Slovenije v zavezništvu, je še pojasnil Bizjak.

Da bo Slovenija z ostalimi zaveznicami vztrajala v Afganistanu, je z vrha zveze Nato v Londonu sporočil tudi premier Marjan Šarec. "Iz Afganistana bi se umaknili le, če bi se umaknili vsi," je odgovoril na novinarsko vprašanje. Gre za načela solidarnosti, enakopravnosti in da se nikogar ne pusti samega, je poudaril in dodal, da "dela ne moreš pustiti na pol opravljenega". "Treba je vztrajati in ne dopustiti, da se ta krizna žarišča razrastejo in se pojavijo nove teroristične grožnje oz. da se ponovi situacija, ki smo jo imeli z Islamsko državo," je poudaril.

Da bi bila situacija v Afganistanu še bistveno slabša in bi med drugim v Sloveniji imeli še več beguncev zaradi teroriziranja Al Kaide, če v tej državi ne bi bila prisotna mednarodna skupnost, je ocenil tudi poslanec SDS-a Žan Mahnič. Opozoril je tudi na že tako slabo podobo Slovenije v Natu, položaj pa bi morebitni odhod iz misije v Afganistanu še poslabšal.

Matej Tonin (NSi) se je strinjal, da kljub velikim vložkom Zahoda v Afganistanu pravih rezultatov ni. Dejal pa je, da ni boljše alternative, ki bi razmere izboljšala. Če se mednarodna skupnost umakne, bodo po besedah Tonina na oblast prišli talibani, s tem pa se bodo na široko odprla vrata za razne ekstremistične skupine.

Matjaž Nemec (SD), ki je tudi predsednik odbora za zunanje zadeve, je spomnil na svoj nedavni pogovor s pakistanskim veleposlanikom, ki je opozoril, da bi vsakršen umik mednarodnih sil iz Afganistana pomenil dodaten kolaps te države. "Najlažje je oditi. A če se želimo pravilno lotiti tudi problema migracij, je treba konfliktne situacije reševati v državah izvora," je poudaril.

Vojaki tik pred zdajci izvedeli, da ne gredo v Libanon

Po zavrnilnem glasovanju o predlogu priporočil vladi glede Afganistana so poslanci razpravljali še o nekaterih drugih temah. Mahnič je med drugim izpostavil prejeto anonimno pismo, v katerem neimenovani vojaki opozarjajo, da je le nekaj dni pred načrtovanim odhodom na novo misijo Unifila v Libanon devet pripadnikov SV izvedelo, da na misijo ne gredo.

Mahnič je od državnega sekretarja Bizjaka zahteval pojasnila, zakaj je SV vseh 15 pripadnikov poslal na priprave za misijo, čeprav so mu ministrstva za obrambo, zunanje zadeve in notranje zadeve zaradi resnosti varnostnih razmer v Libanonu že poleti naložila, da postopoma zmanjša število pripadnikov na tej mednarodni misiji. Po mnenju poslanca bi morala načelnica generalštaba SV-ja Alenka Ermenc odgovarjati za to. Bizjak je pojasnil, da je tudi minister za obrambo Karl Erjavec od Ermenčeve zahteval poročilo o tej zadevi, ki ga za zdaj še ni dobil.