Razpravo na seji obeh odborov so zahtevali poslanci SDS-a, ki menijo, da pristojni organi zoper organizatorje neprijavljenih, včasih tudi nasilnih protestov, ter posameznike, ki grozijo politikom, ne ukrepajo dovolj učinkovito. Poslanec SDS-a Branko Grims je v imenu predlagateljev okrcal predvsem tožilstvo in sodstvo, ki da ne opravljata svojega dela v primerih očitnih kršitev zakona in uporabe nasilja na protestih. Kot je dejal, bi lahko na podlagi obstoječe zakonodaje ustrezno ukrepali, če bi želeli, tako pa so po njegovem mnenju opustili dolžno ravnanje.
Vprašal se je, kako je mogoče, da se ne ukrepa proti javno znanim organizatorjem protestov in da se pojavljajo nasilna dejanja in uničevanja. "V normalni državi k nekomu, ki organizira nezakonite, nasilne proteste, grozi z udarom in napoveduje blokado države, pridejo na obisk kriminalisti, ne pa da ga sprejema predsednik države," je Grims komentiral srečanje predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića, ki je vabil na sredne proteste, s predsednikom republike Borutom Pahorjem.
V prvem sta organe odkrivanja in pregona ter državno odvetništvo pozvala, da v okviru svoje pristojnosti zoper organizatorje neprijavljenih protestov in nasilne protestnike nemudoma uvedeta prekrškovne, kazenske in civilnoodškodninske postopke, tako da zaščitita življenje in zdravje ljudi, javni red in mir ter premoženje države in državljanov.
Z drugim sklepom sta Upravno enoto Ljubljana odbora pozvala, da čim prej sprejme odločbo o prepovedi organiziranja shodov, z zajetih v 6. členu zakona o javnih zbiranjih. Ta določba med drugim predvideva to možnost za shode, na katerih naj bi se izvajala kazniva dejanja oziroma naj bi se na njih pozivalo k izvajanju kaznivih dejanj.
V tretjem sklepu pa sta odbora sprejela, da od državnih organov pričakujeta, da od državnega odvetništva zahtevajo, da v povezavi z nasilnimi protesti oblikuje pravna mnenja, povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic ter interesov RS, in pravna mnenja o skladnosti mnenj ter ravnanj državnih organov s prakso sodišč v Sloveniji in mednarodno prakso sodišč.
V okviru glasovanj članov odbora za pravosodje je vse tri sklepe podprlo sedem članov, šest jih je bilo proti. Znotraj odbora za notranje zadeve pa je predlagane sklepe podprlo deset članov, proti jih je bilo šest.
Vrhovni državni tožilec Aleš Butala je zavrnil očitke na račun dela državnega tožilstva o pasivnosti in dvojnih merilih, ki naj bi jih imelo tožilstvo pri pregonu kaznivih dejanj. Opozoril je, da je tožilstvo organ, ki izvaja kazenski pregon, ni pa organ odkrivanja. Državni tožilci morajo biti po njegovih besedah objektivni in nepristranski, izključno merilo za začetek kazenskega pregona pa so podatki in dokazi, ki jih zbere policija.
Na besede vrhovnega tožilca se je odzval generalni direktor policije Anton Olaj. Tožilstvo je namreč po njegovih besedah daleč od tega, da bi bilo samo organ pregona, ampak z usmeritvami, ki jih daje policiji, tudi odkrivanja. Tako po njegovih besedah manjka soodgovornost tožilstva, saj je "policija odgovorna čisto za vse, čeprav že s svojimi usmeritvami preprečujete, da bi policija storila, kar bi morala".
Slišati je bilo tudi pozive Upravni enoti Ljubljana, naj čim prej sprejme odločbo o prepovedi organiziranja shodov z namenom povzročanja nasilja. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je ob tem pojasnil, da upravna enota o neprijavljenih zbiranjih ne odloča, pri tem pa je zakon o javnih zbiranjih nekoliko nejasen.
Koritniku je oporekal notranji minister Aleš Hojs, ki je spomnil, da je policija ljubljanski upravni enoti jasno predlagala, naj ne izda dovoljenja za protestne shode pred RTV Slovenija, pa upravna enota tega ni storila, dokler se ni zgodil nasilni vdor v stavbo RTV-ja. Olaj pa je spomnil, da je policija UE Ljubljana zaradi nasilja 15. septembra predlagala prepoved shoda, upravna enota pa je predlog zavrgla, ker ni pristojna za odločanje. Policija je zato ministrstvu predlagala spremembe določb zakona o javnih zbiranjih, s katerimi bi se lahko prepovedal tudi neprijavljen shod.
Hojs državnemu odvetništvu očital sprenevedanje
Očitki so leteli tudi na račun državnega odvetništva. Generalni državni odvetnik Jurij Groznik je ob tem pojasnil, da glede zadnjega nasilnega shoda niso prejeli še nobenega predloga za vložitev odškodninskega zahtevka ali zahteve za izdelavo pravnega mnenja. Do zdaj torej niso imeli podlage, da bi lahko ukrepali v okviru svojih pristojnosti. Nekaj zahtev so prejeli glede preteklih shodov, a od policije in notranjega ministrstva pričakujejo konkretne dokaze o organizatorjih protestov.
Po Hojsovem mnenju pa gre za sprenevedanje. "Kako ne vemo, kdo je organizator, saj ga je danes sprejel tudi Pahor," je dejal. Zagotovil je še, da bo policija tudi v prihodnjih dneh naredila vse, da bo ustrezno zavarovala javni red in mir.
Razprava o vzrokih za nezadovoljstvo in proteste
Anja Bah Žibert (SDS) je ocenila, da je njihov sprejem nujen za preprečevanje nasilnih izgredov v prihodnje, saj si "nekateri zatiskajo oči pred izvrševanjem zakona, kar se ne bi smelo dogajati". Poslanka NSi-ja pa je dejala, da pogreša skupno stališče politike, in sicer ničelno toleranco do takšnih dogodkov. "Smo v državi, kjer so volitve legitimne ali kjer vlada ulica," se je vprašala poslanka.
V delu opozicije so medtem opozarjali na vzroke za nezadovoljstvo prebivalcev in proteste. Predrag Bakovič (SD) je vladni strani očital, da govori o zaščiti pravnega reda, hkrati pa ga sama krši. Pri tem je omenil neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, nefinanciranje Slovenske tiskovne agencije in vladanje z odloki. Tudi Željko Cigler (Levica) je spregovoril o vzrokih za proteste, saj so bili ljudje po njegovem mnenju "dobesedno potisnjeni na ulice", pri čemer je bila uvedba pogoja PCT oziroma PC "pika na i".
Po mnenju Rudija Medveda (LMŠ) pa gre pri seji za nadaljevanje političnih pritiskov na policijo, tožilstvo in sodstvo. Ocenjujejo, da želita vlada in koalicija utreti pot aktivaciji 9. člena zakona o pooblastilih policije, s katerim lahko prepovejo gibanje na določenih območjih. Kar je sicer vlada zvečer na dopisni seji že storila.
Po mnenju Andreja Rajha (SAB) pa bi morali organi pregona ugotoviti, kdo nasilneže na protestih financira in jim daje podporo. Prepričan je, da gre za "prikrito rojevanje politične opcije". "Dokler ne bomo odpravili vzrokov in identificirali provokatorjev, ne razumem namenov predlaganih sklepov," je še dejal.
Zahteva za sklic seje zaradi številnih neprijavljenih protestov
V SDS-u so pojasnili, da so se za zahtevo odločili zaradi številnih neprijavljenih protestov, ki potekajo v prestolnici. Ti so se pojavljali že pred sestavo trenutne vlade in se nadaljevali v času najbolj zaostrene epidemije covida-19, pri čemer so na protestih vzklikali grožnje s smrtjo predsedniku vlade Janezu Janši in privržencem SDS-a. Pred kratkim pa so se protesti spremenili tudi v nasilne izgrede.
Čeprav protesti nimajo prijaviteljev, je po navedbah SDS-a jasno, da jih organizirajo določeni javno izpostavljeni posamezniki. Ob tem so omenili stranko Resni.ca kranjskega politika Zorana Stevanovića ter Jašo Jenulla kot organizatorja petkovih kolesarskih protestov. Na pozive različnih skupin pa so se odzvali tudi člani različnih kriminalnih združb, ki jih je mogoče videti na nezakonitih shodih, so zapisali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje