Foto: BoBo
Foto: BoBo

Naborništvo bo v Odmevih komentiral obramboslovec Vladimir Prebilič. Oddaja bo ob 22. uri na 1. programu TV Slovenija.

Poslanci DZ-ja so se v sredo prvič soočili z zakonskim predlogom, ki bi znova uvedel obvezno služenje vojaškega roka za moško populacijo, kar je sicer Slovenija ukinila oz. natančneje zamrznila na začetku tisočletja, leta 2003.

Zakonski predlog, ki ga je v DZ vložil največji parlamentarni SDS, se je vse do padca Šarčeve vlade zdel le kot opozicijski poskus vzbujanja javne pozornosti. Toda glede na koalicijsko pogodbo je predlog bolj ali manj všečen vsem članicam nove vladne koalicije. To pomeni, da Slovenija morda ni več veliko oddaljena od ponovne popolne reorganizacije Slovenske vojske (SV).

Ponovna uvedba naborništva?

Naborništvo v Sloveniji ni bilo ukinjeno zgolj na račun profesionalizacije vojske in vstopa Slovenije v zavezništvu Nato, temveč tudi zato, ker so se vojaški obvezniki na vse pretege trudili, kako se izogniti služenju vojaškega roka, tudi v civilni sferi.

"Splošna vojaška obveznost je veljala za celotno generacijo. Na začetku let 1999, 2000 je padla pod 50 odstotkov. Ko neka splošna obveznost pade pod 50 odstotkov, ni več splošna. Leta 2002, ko smo ukinili naborništvo, je štel kontingent nabornikov okoli 2000, v celotnem naboru pa je bilo 8000 ali 9000 posameznikov. Le slaba tretjina obveznikov je prišla na služenje vojaškega roka, tako da naborništvo ni bilo več smiselno oz. enakopravno," pravi predsednik Zveze slovenskih častnikov, nekdanji načelnik generalštaba generalmajor Alojz Šteiner.

"Razlog ni bilo civilno služenje. Generacija se je delila na tri dele. Na tiste, ki so se izmaknili služenju, na tiste, ki so šli na služenje in so to tudi želeli, in na tiste, ki niso želeli v vojsko in so služili civilno. Največji del populacije pa ni izpolnjeval pogojev za nabor za splošno vojaško obveznost. Temeljna težava sodobne mlade populacije je izpolnjevanje zahtevnih psihofizičnih meril, ki jih imajo vojske še zmeraj postavljene. Če teh meril ne znižajo, večina populacije ne prestane preizkušnje," dodaja.

Tudi v Avstriji, kjer imajo splošno vojaško obvezo, bi po njegovem mnenju lahko danes stežka rekli, da gre za vojaško obvezo, saj manj kot 50 odstotkov generacije služi v vojaški uniformi, drugi pa v bolnišnicah ali humanitarnih organizacijah.

Zgodovina naborništva v Sloveniji sega v leto 1990, ko je prisegla prva generacija slovenskih vojakov. Foto: BoBo
Zgodovina naborništva v Sloveniji sega v leto 1990, ko je prisegla prva generacija slovenskih vojakov. Foto: BoBo

Vojsko tarejo številne druge težave

"Naborništvo sicer ni za odvreči. Države so se za ukinitev odločale z vidika večje profesionalizacije oboroženih sil. Mi smo se za ukinitev vojaškega roka odločili, ker so se ljudje izogibali na vse mogoče načine. Vladalo je prepričanje, da bo Slovenska vojska uspešen delodajalec, ki bo uspešno pritegnil ljudi v delovno razmerje. Oboje se je izkazalo za neuspešno. Zdaj gre za prepričanje, da če bomo ustvarili bazen nabornikov, bo lažje pridobiti vojake za poklicni del oboroženih sil. O tem nisem prepričan. Osredotočiti bi se morali na reševanje aktualnih težav, ki jih imajo danes oborožene sile, ki jih ni malo. Gre za vprašanja nagrajevanja, upokojevanja po 45. letu, ki se bo kmalu zgodilo, skupnostne oskrbe vojakov (vojaške družine), notranjih odnosov, podrtega razmerja med vojaki, podčastniki in častniki," pa opominja obramboslovec Vladimir Prebilič.

Potrebna bi bila popolna reorganizacija Slovenske vojske

Šteiner, ki je bil na čelu generalštaba od 2009 do 2012, pojasnjuje, da za zakonsko odmrznitev naborništva, kot je predlagana, ni ne denarja ne časa, saj bi bila potrebna popolna reorganizacija SV. Ne bi sicer potrebovali več vojašnic ali vojaškega kadra, temveč bi ga morali razporediti.

"Vojaški kader je zdaj v t. i. bojnih strukturah, ki so namenjene za nacionalno obrambo, ali v tistih, ki so deklarirane za zavezništvo Nato. Sprememba v naborniški sistem pa bi pomenila celovito reorganizacijo vojske. Vojaški potenciali, ki so zdaj namenjeni za bojno delovanje, bi morali usposabljati nove kadre," pojasnjuje.

Prav tako sta trenutno na voljo le dve vojašnici, ki zmoreta sprejemati nabornike, v Murski Soboti in Vipavi. Večino vojašnic pa bi po njegovih besedah morali preurediti, da bi imele nastanitve objekte za vojake, spalnice, sanitarije … "Treba pa bi bilo spremeniti tudi infrastrukturo v vojašnicah za urjenje in jih prilagoditi sestavi enot, ki bi jih usposabljali. Nabaviti bi bilo treba del vadbene infrastrukture (trenažerje in sodobna pomagala za učenje, kot so simulatorji). Potrebovali bi je bistveno več kot za usposabljanje profesionalnih vojakov," pravi.

Hkrati opozarja, da je bila večinoma opuščena upravna infrastruktura, ki je bila povezana z vojaškimi zadevami, evidencami, naborom ... Zato bi morali razporediti ali zaposliti v obrabni administraciji od 100 do 150 ljudi.

Uvajanje naborniškega sistema po osamosvojitvi je potekalo do leta 1992, tako da bi zdaj po njegovem mnenju potrebovali vsaj leto, leto in pol. In ne zgolj pol leta oz. do uvedbe naborništva septembra letos, kar predlaga SDS.

Obvezni vojaški rok imajo le nekatere države

Obvezen vojaški rok imajo uveden le še v nekaterih evropskih državah, predvsem v tistih, ki se lahko pohvalijo z dolgoletnim statusom nevtralnosti, kot sta Avstrija in Švica. Znova sta služenje vojaškega roka v preteklem desetletju uvedli Švedska in Litva. Po pisanju litovskih medijev je denimo letos prvič vpoklicana moška populacija med 18 in 23 let (pred tem med 19 in 26 let), in sicer 3828 nabornikov, ki jih bodo naključno izbrali s pomočjo računalniškega programa. Služiti bodo morali devet mesecev.

Švedska je z letom 2018 znova obudila obvezno služenje vojaškega roka, vendar v precej poenostavljeni obliki. Vpoklic velja za oba spola, letno vpoklicanih pa je okoli 4000 deklet in fantov izmed 13.000 izbranih kandidatov.

"Švedski pristop ni primerljiv s tem, o čemer razmišljamo pri nas Tu gre za sodoben, moderen pogled na državljansko obveznost. Ne gre pa za splošno vojaško obveznost. Splošna vojaška obveznost je obveza, torej prisila. Pri državljanski obveznosti pa gre za prostovoljno vstopanje v službo za domovino, ki je lahko uniformirana," pravi Štajner, švedska mladina pa lahko služi tudi v civilnih javnih službah.

Na služenje domovini, kot ga poznajo na Švedskem, pa bi morali pripravljati že šolarje, meni Prebelič. "Začeti bi morali že v šolskem sistemu, v katerega bi morali vgraditi varovalke, ki bi šolarje varnostno opismenile. To pomeni, da ljudje države ne razumejo kot problem, temveč kot dom, kot pozitivno kategorijo. Pri nas je "država" največji problem, ki bi se ga vsi radi znebili. Eni ne bi plačevali davkov, drugi ne bi šli v vojsko, tretji spet ne nekaj drugega," opozarja Prebelič in ob tem poudarja, da so največji zgled množicam tisti, ki državo goljufajo.

"Imamo zgrešene vzorce mišljenja in vedenja. Tukaj je treba začeti. Pred desetimi leti sem opozoril, da bi morali več pozornosti posvetiti vzgoji naših novih generacij. Vendar tega nihče ni poslušal in so dejali, da bomo dali višje plače in ljudje bodo raje šli v vojsko. Ne bodo. To je zmotno prepričanje. Novodobne sociološke študije kažejo, da ljudje, ki so nezadovoljni na nekem delovnem mestu, ne glede na višino plače, prej ali slej odidejo. Tukaj so težave. Vrednostne sisteme smo podrli in zdaj bi zadeve na hitro spremenili ter ljudi nagnali v vojsko. Tako ne bo šlo," še dodaja.

Vojaški rok za moško populacijo spolna diskriminacija?

Predlog ponovne uvedbe naborniškega sistema vojske predvideva obvezno služenje zgolj za moško populacijo. Od začetka profesionalizacije Slovenske vojske pa so vojaška delovna mesta kar številno zasedle tudi ženske. Navsezadnje je Slovenija ena redkih držav, ki ima načelnico generalštaba (Alenka Ermenc). Po podatkih Slovenske vojske je v stalni sestavi SV 16,5 odstotka žensk oz. 1048. Dekleta pa se v približno enakem odstotku odločajo tudi za prostovoljno vojaško služenja.

"Do zdaj je bilo na prostovoljno služenje vojaškega roka napoteno že 2841 kandidatov, od tega 356 deklet, uspešno pa je služenje zaključilo že 2002 prostovoljcev in prostovoljk, od katerih se je v Slovenski vojski zaposlilo 544 moških in 285 žensk," je navedeno na promocijski spletni strani postanivojak.si.

Z zgolj obveznim vojaškim služenjem za moški del populacije bi se razmerje med spoloma v SV verjetno porušilo. "Če Slovensko vojsko primerjamo z drugimi vojskami, je odstotek žensk v vojaški stalni sestavi še vedno dober, ni pa odličen. Imamo oborožene sile, kjer gre delež žensk čez dvajset in več odstotkov. Če bodo vztrajali pri zakonskem predlogu, potem je to treba takoj popraviti. Služenje vojaškega roka ne sme biti kategorija samo moškega dela populacije. V tem pogledu moramo vsi prispevati nekaj. Nujno je treba vsem odpreti možnosti. V tem pogledu bi bilo ločevanje po spolih zelo kontraproduktivno," meni Prebelič.

"Če smo z ustavitvijo splošne vojaške obveznosti za moško populacijo in s prehodom na prostovoljno služenje prešli na enako dostopnost in enakopravnost spolov, bi v tem primeru šli korak nazaj, z vidika enakopravnosti spolov pa bi bilo to neustrezno," pa meni nekdanji načelnik generalštaba.

Kaj bo z naborništvom?
Vladimir Prebelič o morebitni ponovni zakonski uvedbi naborništva

"Vsak zakon temelji na dveh predpostavkah, na legitimnosti in legalnosti. Za legalnost poskrbi njegovo sprejetje v DZ-ju, legitimen pa je, če se ljudje v večji meri z njim poistovetijo. Če se ne poistovetijo, lahko ta zakon obstoji, vendar se izvaja na silo. Naborništvo na silo ni mogoče izvajati, normativ je, da mora zakon dopuščati dve zadevi. Če je nekdo nesposoben za opravljanje vojaškega roka, ga v to ne morete prisiliti. Vsak nabornik ima pravico do ugovora vesti. To je kategorija, preko ne morete iti, je neka evropska kategorija. Lahko sprejmemo odločitev, da morajo fantje služiti vojaški rok. Če se družba s tem ne bo načelno strinjala, tega ne bodo storili in bodo porabili vse vzvode, da ne bodo prišli pod orožje. Če hočeš sprejeti tak zakon, sta potrebna družbeni konsenz in neko razumevanje, da ljudje, ki živijo v Sloveniji, vidijo branjenje domovine kot dolžnost. Tega ta trenutek ne vidijo. To je izvorni problem, dokler ljudi ne bomo prevzgojili in jim dali neke temeljne varnostne kulture, da se domovina brani, da je to dodana vrednost. Do takrat je tak zakon, tudi če bo sprejet, v izvedbenem pogledu skoraj nemogoče izpeljati."