Pogovarjali smo se o formalnopravni ureditvi romske skupnosti v Sloveniji, njenih načrtih za prihodnje, pa tudi o možnosti organizacije romskega kongresa pri nas.
Kako ocenjujete napredek v položaju romske skupnosti pri nas?
Romska skupnost je lani, ko je bil sprejet Zakon o romski skupnosti, dobila pravnoformalni status, kar je pomenilo dosledno uresničitev 65. člena Ustave RS. Ob tem je treba dodati, da se vsa področja še dodatno urejajo v posameznih zakonih (trenutno v 13). Omenjena pravna podlaga pomeni formalno organiziranost romske skupnosti v Sloveniji tako na državni kot lokalni ravni.
Ob tem je treba omeniti velik posluh, ki ga ima za reševanje romske tematike vlada - naj omenim znatno povečanje finančnih sredstev v vseh segmentih, ki se nanašajo na Rome (ministrstva, vladne službe itd.). Vsebinsko najbolj pomemben dokument pa bo Nacionalni program ukrepov za Rome, ki bo pomenil vsebinski vidik uresničevanja nekaterih zakonskih določb (Zakon o romski skupnosti).
Treba je izpostaviti tudi dejstvo, da je čutiti večjo participacijo Romov samih pri odločanju v stvareh, ki zadevajo njihove skupnosti in stvari širše skupnosti (Romski svetniki, Forum romskih svetnikov, Svet romske skupnosti RS-a).
Kako označujete splošno naravnanost ljudi do Romov v Sloveniji? Se vam zdi, da je odnos po novem prijaznejši ali slabši?
Žal težko presojam, kakšen je odnos večinskega prebivalstva do romske skupnosti. Osebno mislim, da ta odnos še vedno ne ustreza standardom, ki jih določajo pravne norme mednarodnih dokumentov s področja manjšin in človekovih pravic in na katerih naj bi temeljila zdrava demokratična družba.
Kako ocenjujete rešitev vprašanja Strojanovih? Kaj menite o celotnem postopku reševanja njihovega stanovanjskega vprašanja?
Primer družine Strojan je pravnoformalno dobil epilog. Proces reševanja je bil zapleten in večplasten in bi bilo neumestno zadevo ocenjevati enoznačno. Prepričan sem, da je končna rešitev dobra, saj so zadovoljni pripadniki družine Strojan in vse vpletene strani.
Kakšni so načrti glede romske skupnosti za letos?
Delno sem na to že odgovoril v prvem vprašanju. Letos pa bo glavna prioriteta na področju spodbujanja še večjega vključevanja romskih predstavnikov na državni kot tudi na lokalni ravni, sprejetje in uresničevanje nacionalnega programa ukrepov za Rome in večje povezovanje državnih in lokalnih skupnosti pri uresničevanju tega. Kot je razvidno, bo treba dati poseben poudarek k združevanju različnih romskih opcij v državi, za kar bomo namenili še dodatno energijo.
Ob začetku predsedovanja EU-ju je bilo slišati pobude za romski kongres pri nas. Ali je v zvezi s tem kaj novega?
Poznam nekatere pozive za pripravo posebne konference o Romih (Evropski parlament, politične stranke v državi itd.). Slovenija je med predsedovanjem v stalnem stiku z Evropsko komisijo in spremlja tudi odločitve EU-ja na tem področju. Med svojim mandatom bomo poskušali oblikovati posebno delovno skupino na evropski ravni za začetek oblikovanja evropske politike s področja romske tematike. Veliko neformalnih stikov na to temo je bilo že narejenih in upam, da bo v kratkem prišlo do konkretnih dogovorov.
Slovenija je v tem času s finančno podporo vlade gostila konferenco Svetovnega romskega kongresa; ocene omenjenega parlamenta glede položaja romske skupnosti v državi so bile v superlativih. Skratka, dejavnosti med predsedovanjem, čeprav niso bile predvidene, potekajo in se bodo dogajale naprej.
E. S. / B. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje