posega prekomerno v pravico do verske svobode in torej ni v neskladju z ustavo.

Določba zakona o zaščiti živali prepoveduje zakol toplokrvnih živali brez predhodnega omamljenja, ustava pa ne dovoljuje, da bi se živalim brez utemeljenega razloga povzročalo trpljenje.

Ustavno presojo drugega odstavka 25. člena zakona o zaščiti živali sta zahtevala Slovenska muslimanska skupnost in pripadnik islamske vere Edin Kumalić. Menita namreč, da je obredni zakol živali brez predhodnega omamljenja bistven sestavni del islamske vere, s tem pa tudi svobode veroizpovedi in bogoslužnih interesov slovenskih muslimanov. Islam namreč predpisuje uživanje mesa živali, zaklanih na poseben način.

Vendar pa so ustavni sodniki opomnili, da ustava ne dovoljuje, da bi se živalim povzročalo trpljenje, ki se mu je mogoče brez večjih tehničnih težav in nesorazmernih stroškov izogniti. Opredelitev ustavno zapovedanega varstva živali pred mučenjem zajema tudi prizadevanja zakonodajalca, da prepreči, ublaži ali omili občutke bolečine, stresa in strahu, ki jih živalim povzroča človek.

Varstvo živali pred mučenjem je ustavna vrednota, s katerim se v praksi uveljavlja varstvo dobrobiti živali kot pomembna moralna zapoved. Država tako lahko prepove ravnanje, ki ni združljivo s temeljnimi pravili in moralnim okvirom določene družbe, in hkrati ne poseže prekomerno v pravico do svobode vere. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo soglasno, šest sodnikov pa je temu dodalo še pritrdilno ločeno mnenje.