V Sloveniji bodo potekale različne dejavnosti za ozaveščanje strokovne in laične javnosti o duševnih motnjah. Letos je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v ospredje postavila zmanjševanje tveganja pred nevarnostmi duševnih motenj. Zlasti samomor je po prepričanju WHO-ja pojav, ki ga je mogoče preprečiti.

Duševne motnje niso redkost
Po uradnih podatkih kar četrtina svetovne populacije trpi za eno od duševnih ali vedenjskih motenj, med katerimi ja najpogostejša depresija. WHO poroča, da je depresivnih 121 milijonov ljudi po svetu, vsaka sedma odrasla oseba pa se vsaj enkrat v življenju sooči z resnimi motnjami v duševnem zdravju.

Zgodnje odkrivanje zmanjšuje nevarnost samomora
Na slovenskem Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) opozarjajo, da bi si morali prizadevati za zgodnje odkrivanje in zdravljenje duševnih motenj, s čimer bi zmanjšali tveganja za nastanek duševnih motenj in pospešili postopek zdravljenja, hkrati pa bi prispevali k zniževanju stopnje samomorilnosti.

Dejavnosti IVZ-ja v okviru svetovnega dneva duševnega zdravja bodo usmerjene v izboljšanje razumevanja duševnih motenj in v povezavi s tem tudi v izboljšanje odnosa družbe do ljudi s tovrstnimi težavami. Ob tej priložnosti so predstavili tudi priročnik Ko te strese stres: Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. IVZ je ob današnjem dnevu ozaveščanja pripravil še vrsto delavnic; načrtovane dejavnosti pa bodo potekale v sodelovanju z regionalnimi zavodi za zdravstveno varstvo v slovenskih regionalnih središčih.

Posebno pozornost svetovnemu dnevu duševnega zdravja posvečajo tudi v združenju Ozara (Nacionalno združenje za kakovost življenja). V Mariboru prirejajo dobrodelni koncert, izdali pa so tudi knjižico Kam in kako po pomoč v duševni stiski.

V Multimedijskem centru smo ob tej priložnosti tudi pripravili krajši klepet s psihiatrom in psihologom dr. Andrejem Marušičem.