Poslanci so na zadnji seji v tem sklicu parlamenta ponovili stališča glede novele zakona, ki je predvidevala izrek opomina namesto globe za določene manjše prometne prekrške, državni zbor pa je zakon v prvem branju potrdil, pred sejo DZ-ja pa so poslanci na matičnem odboru za promet novelo zavrnili.
Andrej Vizjak (SDS) je tako kot na odboru poudaril, da so pri nas kazni za prekrške, ki ne ogrožajo varnosti prometa in življenj, previsoke glede na kupno moč prebivalstva. Kritičen pa je bil tudi do strokovnjakov, "ki menijo, da bomo le z višjimi kaznimi dosegli večjo prometno varnost." Opozoril je še, da so "slovenske ceste pisane kot novoletna jelka,"prometni znaki pa pogosto neprimerno in nestrokovno postavljeni, kar je po njegovem mnenju razlog, da vozniki težko vse spoštujejo in upoštevajo.

Janez Ribič (SLS) obžaluje Nesprejetje zakona na odboru so z obžalovanjem sprejeli v SLS-u. Janez Ribič je dejal, da ne razume zakaj je bil "ta pozitiven zakon zavrnjen." Kazni bi po njegovih besedah morale biti "smiselne in sorazmerne glede na težo in morebitne posledice prekrškov."

DeSUS-ov poslanec Anton Urh je poudaril, da je ponosen na to, da je sodeloval pri zavrnitvi omenjenega zakona. O višini kazni pa meni, da bodo ljudje vedno nezadovoljni z višino kazni ne glede na to kako visoka bo.

V SD-ju so prav tako zadovoljni z odločitvijo odbora za promet. Janko Veber je poudaril, da bi novela grobo posegla v zakon navkljub dobrodušnemu poskusu omilitve višin kazni in rokov za plačilo. Prepričan je, da bi sprejetje novele onemogočilo kaznovanje prekrškarjev.

V imenu LDS-a je Borut Sajovic zatrdil, da po nekaj mesecih veljavnosti obstoječega zakona ne bi smeli spreminjati rešitev, ki po njegovem mnenju v praksi dobro delujejo.

Franco Juri (Zares) je predlagateljem novele SDS-u očital, da so pozabili, da je kazni za te prekrške drastično zvišala leta 2008 Janševa vlada, k temu pa je dodal, da je po njegovem mnenju varnost na cestah pomembnejša kot nabiranje predvolilnih točk.
Silven Majhenič (SNS) pa ocenjuje, da so tuji tovornjakarji in tujci navečji kršitelji cestno-prometne zakonodaje pri nas, vendar ob tem pove, da še ni videl, da bi policisti koga izmed njih oglobili.

Odločilni ne zakonu na odboru za promet
Parlamentarni odbor za promet se je sestal pred zadnjo izredno sejo državnega zbora. Poslanci so na zahtevo poslancev iz vrst SDS-a odločali o noveli zakona o pravilih cestnega prometa in jo zavrnili.

"V stranki SDS podpiramo strogo kaznovalno politiko tistih, ki ogrožajo varnost drugih, vendar pa mora biti pri kaznovalni politiki neka zdravo mejo," je uvodoma pojasnil poslanec Andrej Vizjak. Prepričan je, da so v nekaterih primerih, ko varnost drugih ni ogrožena, kazni previsoke in zato predlagajo "omilitev kaznovalne politike, ki je korak k zdravemu razumu".

Vizjak: Manjši prekrški ne ogrožajo nikogar
Vizjak je v imenu predlagateljev povedal, da je veljavni zakon prinesel vrsto dobrih rešitev, še posebej na področju preventive, vendar je del, ki se nanaša na kaznovalno politiko po mnenju predlagateljev pretiran. "Kazni za manjše prekrške so previsoke in neprimerno višje kot v državah, kjer je bistveno višji standard," je pojasnil Vizjak.

V SDS-u zato predlagajo opomin, ki bi se izrekel ob manjših prekrških, ki bi se pri ponovitvi pa prekvalificiral v kazen. Manjši prekrški so po Vizjakovih besedah tisti, ki ne ogrožajo nikogar - zmanjševanje hitrosti pred cestninskimi postajami, prekoračitve hitrosti v naselju, kjer je neposeljeno, table ob travnikih, ko nikogar ne ogrožamo, kjer ni uvozov, izvozov ...

Zatrdil je, da podpirajo strogo kaznovalno politiko za tiste, ki ogrožajo soudeležence na cestah, povratnike - divjake, in tiste ki vozijo pijani, mora pa biti meja, kaj dejansko ogroža in kaj ne ogroža drugih udeležencev.

"Prekrški bodo dovoljeni, dokler te ne dobijo"
Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojan Žlender je poudaril, da je v prometu samem in za varnost v prometu pomembna jasna moralna drža in da vsi, ki kakor koli vplivajo na samo prometno zakonodajo, govorijo zelo jasen jezik v javnosti in strokovnih razpravah.

Zakon po njegovem mnenju "pošilja šum" v ta jezik. Ob tem je dejal: "Če predlog zakona razumemo na najslabši način, je dovoljeno, da prehitevaš v škarje, dokler te ne dobijo." Obvezen izrek opomina bo po njegovih besedah pomenil, da bo policaj nekomu, ki je velikokrat delal prekrške, moral obvezno opomniti.

Vlačič: Kar se prometa tiče, gremo v pravo smer
V imenu vlade je spregovoril minister za promet, ki opravlja tekoče zadeve, Patrick Vlačič, ki je izpostavil dve slabosti predlaganega zakona. In sicer "da zakon ni sistemsko pravilno pripravljen", na kar je sicer opozorila tudi pravno-zakonodajna služba. Kot drugi problem pa Vlačič izpostavlja vsebino. Prepričan je namreč, da je jasno, da stroga kazen ne pomeni manjše kriminalitete. Poudaril pa je, da je treba voznike prepričati, da vozijo po pravilih.

"Prekoračitve hitrosti so lahko tanka linija med življenjem in smrtjo," je dodal in pojasnil, da če so hitrosti manjše, ima pešec, če ga povozi avto, večje možnosti, da preživi.

"Dosegli smo eno stvar, ki je zelo pomembna: voziti pijan je nemoralno. Voziti prehitro pa še ni nemoralno," je ocenil Vlačič. Kot pozitivno je izpostavil "kaznovanje z rdečo lučjo", ko se na primer ob šoli, če voznik pripelje prehitro, na semaforju prižge rdeča luč, in mora voznik ustaviti.

Minister je sicer prepričan, da gre prometna politika v pravo smer, je pa dodal, da se verjetno kazni ne bodo več višale.