Poslanke in poslanci so izvedli drugo obravnavo prenovljenega zakona o SDH-ju. Ker je bilo prvo branje že izvedeno, danes ni bilo nove predstavitve stališč poslanskih skupin, temveč je tekla le razprava o predlaganih dopolnilih, ki so jih vložili v SDS-u in SLS-u. Največ govora je bilo o predlogih ločenih dopolnil k 40. členu, ki govori o sestavi nadzornega sveta holdinga. Kot menijo v SLS-u, SDS-u in NSi-ju, bi moral v njem sedeti tudi predstavnik opozicije.

V predlogu zakona je predvideno, da bo imel nadzorni svet pet članov. Vse bo predlagala vlada, potrdila pa zgolj navadna večina v DZ-ju. V omenjenih opozicijskih strankah pa menijo, da bi moral biti eden izmed nadzornikov predstavnik opozicije, saj bi to zagotavljalo večjo transparentnost delovanja holdinga.

SDS je zato predlagal, da bi imel nadzorni svet šest članov, od katerih bi štiri predlagala vlada, dva pa parlamentarna komisija za nadzor javnih financ. Opozicijska poslanca bi morala sicer izpolnjevati enake pogoje, kot jih izpolnjujejo preostali člani nadzornega sveta.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko je dejal, da se ustrezno vključevanje komisije za nadzor javnih financ zagotavlja že z 41. členom predloga zakona, po katerem je predsednik komisije vabljen na seje nadzornega sveta in je hkrati deležen vseh obravnavanih gradiv, a sodelovanje brez pravice do glasovanja po mnenju opozicije ni dovolj. "Preprečujete sleherni nadzor. Zmanjšujete standarde, ki so veljali do zdaj. Plenilski nagon znotraj koalicije je dobil krila," je dejal Jožef Jerovšek iz SDS-a.

"Ne opozicija ne koalicija ne smeta imeti svojih predstavnikov. Če bomo privolili v to, da mora imeti opozicija v nadzornem svetu dva predstavnika, potem se pravi, da ima koalicija štiri. In ko se bo zamenjala vlada, se bo takoj zamenjal tudi nadzorni svet, ker je logično, da mora imeti spet neka nova koalicija štiri in nova opozicija dva člana. To pomeni, da bomo rušili stabilnost delovanja državnih podjetij," pa je dejal Brane Golubović (PS).

Novi zakon bo nadomestil prejšnjega, ki ni nikoli zaživel
Zakon o državnem holdingu bo nadomestil veljavnega, sprejetega konec leta 2012, ki v praksi ni nikoli zaživel. Z njim se bo Sod preoblikoval v novo družbo SDH, ki bo upravljala vse naložbe v neposredni in posredni lasti države, tudi tiste v lasti Kada.

Kad bo še naprej ostal samostojna pravna oseba v okviru SDH-ja, njegovo premoženje pa bo lahko uporabljeno le za potrebe pokojninske blagajne.

Na odboru DZ-ja za finance in monetarno politiko je bilo sprejeto dopolnilo, da se bo Kad najpozneje do konca leta 2015 preoblikoval v neodvisen demografski rezervni sklad, katerega ustanovitev je za financiranje obveznega zavarovanja predvidena tudi v leta 2013 uveljavljeni pokojninski reformi.

O dopolnilih bodo poslanci in poslanke glasovali še danes.

V DZ-ju tudi o vrednotenju nepremičnin
DZ je razpravljal tudi o predlogu novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki omogoča možnost popravka vrednosti nepremičnin ob posebnih okoliščinah, kot so denimo degradacija zemljišč zaradi naravnih nesreč ali poškodbe, zaradi katerih bi bile stavbe nevarne za zdravje.

Vrednost nepremičnine bo mogoče spremeniti, če omenjene posebne okoliščine spreminjajo posplošeno tržno vrednost za več kot 40 odstotkov. Ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah večjih razsežnosti bo Geodetska uprava RS (Gurs) vrednost nepremičnin spremenila po uradni dolžnosti.

Glasovanje o predlogu novele je bilo sicer prestavljeno na eno izmed prihodnjih sej. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo krovni zakon o davku na nepremičnine, ugotovilo pa je tudi, da je zakon iz leta 2006, ki ga predlagana novela spreminja, v delu, ki je podlaga za obdavčitev, neustaven. Novela, ki jo DZ obravnava po nujnem postopku, je danes prestala drugo branje, uvaja pa štiri sklope sprememb.

Predvideno je, da bodo zemljišča za gradnjo stavb zaradi težav pri nepravilni opredelitvi teh zemljišč občine vrednotile enako kot vsa druga nezazidana stavbna zemljišča. To bo veljalo le za letos, občine pa bodo morale zemljišča ustrezno razvrstiti do konca leta in podatke sporočiti v register nepremičnin najpozneje do 15. januarja 2015.

Obstajajo različne interpretacije o tem, katere nepremičnine lahko pridobijo status javnega dobrega, zato predlagana novela določa jasno definicijo, ki naj bi zagotovila enotno in enakopravno obravnavo javnega dobrega, za potrebe sistema množičnega vrednotenja in za potrebe davka na nepremičnine pa jasneje opredeljuje še, katere vrste najemnih poslov je treba evidentirati v evidenci trga nepremičnin.

Opozicija želi korekten in pravičen način oblikovanja zakona
Opozicija je pozvala, naj se nepremičninska zakonodaja oblikuje na korekten in pravičen način na podlagi soglasja opozicije in koalicije. SDS in NSi sta sicer k predlagani noveli vložila nekatera dopolnila. V SDS-u so tako predlagali, da se vrednost nepremičnine lahko spremeni tudi v primeru bistvenega odstopanja vrednosti nepremičnine od primerljivih nepremičnin, in sicer za več kot 20 odstotkov. Zavzeli so se tudi za nižji prag oziroma pogoj za spremembo vrednosti nepremičnine zaradi posebnih okoliščin.

V NSi-ju pa si želijo razširitve kroga oseb, ki bi pri Gursu lahko podale predlog za spremembo vrednosti nepremičnine zaradi posebnih okoliščin. Da bi se zagotovila urejenost nepremičninskih evidenc, naj bi imel to možnost vsakdo, ne le lastnik nepremičnine ali druga oseba, evidentirana kot davčni zavezanec, recimo najemnik, služnostni upravičenec in podobno.