bilo v okviru projekta razdeljenih skoraj 12 milijonov evrov," je ob koncu sedmega leta delovanja Botrstva poudarila idejna pobudnica projekta Milena Štular in dodala, da je končni cilj, da ne bi bil potreben.

Od leta 2010 je bilo v projekt vključenih 7.320 botrov, ki so zagotavljali sredstva za 8.962 otrok. Trenutno je aktivnih 4.498 botrov, ki mesečno sredstva donirajo 5.045 otrokom. Prednost projekta je v tem, da so vsa sredstva botrov nakazana neposredno otrokom brez odbitkov. Prvotna ideja projekta je bila zgolj povezovanje ljudi, ki bi donirali mesečni znesek otrokom iz socialno ogroženih družin, potem pa se je, tudi zaradi gospodarske krize, projekt dopolnjeval še z drugimi dejavnostmi, kot je zagotavljanje brezplačne pravne pomoči in omogočanje preživljanja počitnic otrokom iz socialno ogroženih družin.

Uvedba sklada za omogočanje preživljanja aktivnih počitnic otrokom iz socialno ogroženih družin je po mnenju Anite Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Moste - Polje ključnega pomena pri razvijanju socialnih veščin teh otrok, ki socialno izključenost občutijo na vsakem koraku. "V zadnjih letih smo kot družba otrokom naredili veliko krivic, ki jih bomo, upam, s pametno socialno politiko ob konjunkturi tudi popravili," je poudarila Anita Ogulin.

Nadarjeni otroci brez možnosti razvoja potencialov
Dodala je, da se socialne stiske najbolj odražajo kot duševne težave, predvsem pa vplivajo tudi na življenjsko pot takih otrok. "Imamo veliko otrok z velikim potencialom, odličnimi ocenami, ki pa se ob vpisu v srednjo šolo odločijo za najnižji standard izobrazbe, saj želijo čim prej postati zaposleni, da bodo lahko pomagali svoji družini." Prav zato je Štularjeva kot pomembno novost projekta Botrstvo poudarila dijaški sklad, "prek katerega dijakom iz socialno šibkih družin pomagajo kriti stroške bivanja v dijaških domovih. Ti mladostniki, trenutno pomagamo kar 103, brez pomoči ne bi mogli dosegati želenih ciljev in želja po izobrazbi, saj družine ne zmorejo pokriti teh stroškov."

Kljub uspešnim podatkom o gospodarski rasti revščina ostaja velika težava v Sloveniji, ki se po novem seli tudi na zaposlene in delovno aktivne, sta opozorili tako Ogulinova kot Štularjeva. Ob tem sta dodali, da je med prosilci veliko prekarnih delavcev, ki nimajo možnosti bolniškega dopusta in niso kreditno sposobni. Veliko prosilcev je tudi samostojnih podjetnikov, ki so zaradi plačilne nediscipline v položaju, da tudi sebi ne morejo pokriti zdravstvenega zavarovanja.

Ovire namesto usmeritev po pomoč
Tako tudi v konjunkturi število prosilcev ostaja konstantno in trenutno na botra čaka 150 otrok. Prosilci se na Zvezo prijateljev mladine Moste - Polje obračajo tudi takrat, ko jim odpove peč za centralno ogrevanje, pralni stroj ali kaj podobnega. "To so vse predmeti, ki ljudem z minimalnimi prihodki predstavljajo preveliko finančno breme," opozarja Ogulinova.

Med pobudnicami projekta je tudi odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki pri projektu sodeluje z zagotavljanjem brezplačne pravne pomoči. "Na žalost opažamo, da se večina ljudi v socialni stiski znajde v vrtiljaku birokracije in sploh ne pride do potrebne brezplačne pravne pomoči, kar ni prav, saj imamo v Sloveniji dobro urejene storitve za te ljudi, bi pa morala država tem ljudem pomagati najti pot do teh storitev, da jih zaščiti, ne da postavlja dodatne ovire, da zaščiti svoj proračun."

V času projekta Botrstvo so tako tudi z opozarjanjem na problematične vidike ureditve spodbudili nekaj sistemskih sprememb. Zidar Klemenčičeva ob tem poudarja prepoved poseganja v denarno socialno pomoč pri izvršbah, prepoved izvršbe na otroške dodatke in dvig cenzusa za brezplačna kosila.

Socialno ogroženi konjunkture ne občutijo
Kljub temu je po njenem mnenju še veliko potrebnih sistemskih sprememb. V prvi vrsti je izpostavila ustanovitev posebnega sklada, ki bi pomagal socialno ogroženim pri premostitvi izrednih dogodkov, kot je smrt družinskega člana. V takih razmerah ljudje še toliko težje odplačujejo svoje dolgove ali stroške in jim zato poleg smrti svojca grozi še poglabljanje socialne stiske.

Pobudnice projekta si želijo, da projekt ne bi bil potreben, a obenem so prepričane, da se bo izvajal še več let, saj bo določen del družbe vedno socialno izključen. Ob tem je Nina Zidar Klemenčič opozorila, da razmere, v katerih dva odrasla z minimalno plačo ostajata pod pragom revščine, niso spodbudni. "Pa tudi ni videti, da bi se trenutna gospodarska rast prelila k našim uporabnikom."