V društvu so prepričani, da se v razpravah o družinskem zakoniku, zlasti o delu, ki se nanaša na posvojitev bioloških otrok s strani istospolnih partnerjev, premalo ali nič ne omenja strokovnega psihološkega mnenja.

Društvo psihologov: Naša stališča izhajajo iz znanstvenih spoznanj
"Društvo psihologov Slovenije se distancira od ideološkega presojanja sprejetega družinskega zakonika. Naša stališča izhajajo iz znanstvenih spoznanj, še posebej iz preglednih oz. metaanalitičnih psiholoških študij, kjer na podlagi dognanj večjega števila raziskav oblikujemo zanesljive zaključke," so zapisali v svojem stališču.

Pravijo, da otroci v družinah z istospolnimi partnerji sicer odraščajo v drugačnih socialnih okoljih v primerjavi z otroki v družinah s partnerji različnega spola, a znanstvena spoznanja kažejo, da se njihov razvoj ne razlikuje od razvoja ostalih otrok.

"Otroci heteroseksualnih in homoseksualnih staršev se z vidika anksioznosti, depresivnosti, samopodobe, socialne prilagojenosti in podobnih vidikov ne razlikujejo, prav tako slednji nimajo nobenih razvojnih primankljajev oz. deficitov. Otroci se v glavnem ne razlikujejo niti po osebnostnih potezah, razen da so otroci istospolnih staršev bolj odprti za nove izkušnje in so bolj tolerantni do drugačnosti," so zatrdili v društvu.

"Zakonik prinaša največji izziv slovenski družbi"
Navajajo, da so empirične študije konsistentno pokazale, da imajo homoseksualni starši enake starševske spretnosti in kompetence kot heteroseksualni starši, bolj kot struktura družine pa na otrokovo psihološko in socialno prilagojenost vplivajo procesi v družini, torej kakovost starševstva, odnos staršev do otroka in medsebojna navezanost, drugi odnosi v družini ter odnos z okoljem.

Prepričani so, da glede odnosa okolja do homoseksualnih družin sprejeti zakonik prinaša največji izziv slovenski družbi. Dodajajo še, da empirične raziskave kažejo, da je za otroke koristno, če so njihovi starši – tudi istospolni – poročeni, saj to predstavlja stabilnejše okolje in manjšo stigmatizacijo otrok. "Res pa je, da se takšne družine pogosto soočajo s problemi pravne in diskriminatorne narave. Upamo, da sprejeta zakonodaja prinaša večje spoštovanje človekovih pravic in širše sprejemanje drugačnosti v naši družbi," so še zapisali.

"Posledice se bodo pokazale čez 20, 30, 50 let"
Po mnenju psihologa Bogdana Žorža pa je vse to narobe svet. "Ne gre za to, da bi moral kdo dokazovati, da je to problematično. Tisti, ki predlaga spremembo, bi moral dovolj verodostojno dokazati, da nima škodljivih posledic," je dejal za MMC.

Trdi, da je to problem vseh zagovornikov teh sprememb in da se podobno v naši civilizaciji dogaja kar naprej. "Ko se je plastika uvajala, ni bilo dokazov, da bi bilo kaj škodljivo, ko se je azbest uvajal, ni bilo dokazov, da bi kaj škodoval. Ko so se vse tehnične novotarije uvajale, ni bilo dokazov. Pa če ostanem na področju vzgoje ... Ko se je permisivna vzgoja, ki je katastrofa svetovnih razsežnosti, uvajala, so zagovorniki trdili, da ni nobenih dokazov, da bi lahko permisivna vzgoja imela škodljive posledice. V tem je katastrofa," je poudaril psiholog.

"Posledice se bodo pokazale čez 20, 30, 50 let. Ne moremo imeti analiz in dokazov raziskav o tem, kaj se bo zgodilo čez 20, 30 let. Ameriške, nemške, francoske in druge raziskave so take in drugačne. Problem naših strokovnjakov, ki so ideološki zagovorniki novih sprememb, je v tem, da vztrajno berejo samo tiste vrste raziskav, ki to podpirajo. Ne trdim, da imamo dovolj raziskav, ki dokazujejo, da je to škodljivo. Ne trdim, ker mislim, da jih nimamo. Ampak nimamo tudi dovolj raziskav, da bi rekli, da je to tako zelo jasno, da je smotrno to z zakonom kar uvesti," je še opozoril Žorž.