Ob pretresljivih posnetkih razdejanja in obupa, ki ju za sabo pušča vojna v Ukrajini, bi si ob pogledu na zapuščene otroke marsikdo želel pomagati in posvojiti otroke, ki potujejo v spremstvu vzgojiteljic in prostovoljcev, opažajo v nevladnih organizacijah. Vendar otrok z vojnih območij ne morejo posvojiti, je jasna mednarodna Konvencija o posvojitvah, ki so jo države članice Evropske unije sprejele leta 1993. Ukrajina sicer ni podpisnica te deklaracije vendar Catherin Russell, direktorica Unicefa opozarja, da so otroci pogosto tarča trgovine z ljudmi, zato jih je treba še posebej zaščititi. Na vstopnih točkah jih torej sprejemajo prostovoljci, ki čim bolj natančno zapišejo njihove podatke. To je še posebej pomembno pri otrocih brez spremstva oziroma kadar se na mejo pripelje večje število otrok, kot je v primerih sirotišnic.

Posvojitve pa so še posebej občutljive. V posvojitev gre lahko zgolj otrok, ki nima več živečih staršev ali sorodnikov ali pa se njegovi biološki starši s posvojitvijo strinjajo. Razmere na vojnih območjih pa so kaotične, upravni, sodni ali administrativni postopki ne potekajo, zato je ključne informacije o otrocih težko, če že ne nemogoče pridobiti, pojasni Dušan Mikuš, direktor direktorata za družino na ministrstvu za družino. V Sloveniji na posvojitev čaka okoli 450 posvojiteljev. V lanskem letu so posvojili 25 otrok iz držav, ki niso podpisnice konvencije o mednarodnih posvojitvah. "V takšnih primerih si prepuščen sam sebi," pove mama dveh posvojenih fantov in pojasni: "Sam iščeš stike, ki te povežejo z zakonitimi zastopniki otrok. Ne veš, s kom se dogovarjaš, ne veš, ali bo šla posvojitev skoz ali ne, in nihče za nič ne odgovarja."

Alekseja je iz ruske sirotišnice že pred nekaj leti posvojil slovenski par. Po slabem letu sta si premislila in fanta predala v oskrbo pristojnemu centru za socialno delo. V družino Banič Janežič je prišel kot prvoposvojeni. Čez leto dni se mu je pridružil Tiago iz Gvineje Bissau.

Posvojitve so bile redke tudi med drugimi begunskimi vali. Zadnji Unicefovi podatki kažejo, da so vojne po svetu povzročila 132 milijonov sirot. Številni otroci iz Sirije, Jemna, Palestine in različnih afriških držav so, medtem ko so čakali, da se stanje v njihovih državah umiri, že odrasli. Zakonodaja ne ščiti vedno pravic in pa razvojnih potreb otrok, opozori klinična psihologinja Nataša Banko.