Po besedah namestnika varuhinje človekovih pravic Toneta Dolčiča starši - pa tudi vsi državni organi - v družinskih sporih pogosto pozabijo na to, da naj bi delovali v največjo korist otroka. Na posvetu pa so tako želeli ugotoviti, kje bi morali najbolj spremeniti ali dopolniti zakonodajo in kje bi lahko zgolj s spremembo prakse dosegli čim več za otrokove koristi.

Po besedah varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer se otrok v družinskem sporu sploh ne bi smel znajti. Ko nastane spor, so prav otroci tisti, ki pogosto odnesejo najslabše, je poudarila in dodala, da so otroci pogosto žrtve manipulacij ali želja staršev.

Prepuščenost sistemu
Ker številni starši ne zmorejo ustrezno prevzeti starševske skrbi za svoje otroke, ti ostanejo prepuščeni sistemu, ki jih velikokrat ne zaščiti dovolj, pa je menila predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Po njenih besedah si institucije otroke velikokrat podajajo in prelagajo odgovornost druga na drugo.

Med prevladujočimi kršitvami otrokovih pravic na sodiščih je izpostavila dolgotrajnost postopkov in odvisnost upoštevanja otrokovega glasu od posameznega sodnika. Poleg tega se istemu otroku dodeli veliko število izvedencev, niso določena pravila izvajanja stikov pod nadzorom, ni konsenza glede definicije nasilja v družini in ni dogovora o sodelovanju med različnimi službami in institucijami.