Pomembni partnerji projekta so tudi centri za socialno delo, šole, policijske postaje in zdravstveni domovi.

Obiskov več v večjih urbanih središčih
Kot je pojasnila vodja projekta Alja Otavnik, je po statističnih podatkih obiskov več v večjih urbanih središčih, med najbolj obiskanimi prostori pa so cvetličarne, manjše prodajalne z otroškimi igračami, plesna šola, mladinski centri in knjižnice.
Po navedbah Vojka Zadravca iz Mestne knjižnice Ljubljana pri njih sicer ugotavljajo, da ni opaznih primerov obiskov varnih točk, ki bi "polnili" statistiko. "Mestna knjižnica Ljubljana je zelo varna ustanova. Verjetno tako zelo, da se marsikdo v stiski zateče v knjižnico kot prostor, v katerem se za kak trenutek skrije, najde svoj kot za razmislek," je dejal.

Na Unicefu sicer s pomočjo anket otroke tudi sprašujejo, kaj menijo o varnih točkah in katere prostore predlagajo sami. Med njihovimi predlogi je zelo pogosto tudi policijska postaja, kar po navedbah Otavnikove pomeni, da policijo otroci pogosto dojemajo kot varen prostor, kamor bi se zatekli po pomoč.

DZ kot prvi parlament na svetu varna točka Unicefa
Kot prvi parlament na svetu je leta 2009 Unicefova varna točka postal tudi slovenski državni zbor. Na Unicefu pojasnjujejo, da so imeli v DZ-ju že takoj na začetku dva resnejša obiska, ko so otroka celo namestili v kriznem centru. "Njihovo posredovanje je bilo izjemno," poudarjajo.
Posredovati so morale strokovne službe
Od začetka projekta do šolskega leta 2009/10 je sicer Unicef zaznal 42 primerov enkratnih obiskov z resnejšim problemom in 16 takih, ko je morala posredovati strokovna služba, torej policija, centri za socialno delo ali zdravstveni dom.

Lani 14 "težjih obiskov"
V šolskem letu 2010/2011 so imeli 27 obiskov otrok, ki so se znašli v težavah, od tega je v devetih primerih posredovala strokovna služba. Za letošnje šolsko leto sicer še zbirajo podatke, je pa že znano, da so v Ljubljani zaznali 14 težjih obiskov z vključitvijo strokovnih služb, je dejala Otavnikova.
Dodatnih obiskov, ko je šlo za manj resne težave in jih v varnih točkah niso posebej zapisali, je bilo po navedbah Unicefa do zdaj že nekaj več sto. Kot pravi Otavnikova, namreč prostovoljci nekaterih primerov dostikrat ne zapišejo, ker jih ne zaznavajo kot primer, šele po pogovoru z njimi in na izobraževanjih pa na Unicefu opazijo, da je primerov mnogo več, kot jih je vpisanih v evidencah.

Spletnega nasilja med otroci vedno več
Otroci se na varne točke najpogosteje zatečejo, če so žrtve nasilja med vrstniki. Precej dozdajšnjih primerov se je nanašalo na tovrstno nasilje, med drugim je šlo za primere ropa, ki so zahtevali kazensko ovadbo policije. Po navedbah Otavnikove je bil sicer eden hujših primerov sum spolne zlorabe deklice, imeli pa so tudi primere, ko so otroke morali umakniti iz družinskega okolja in posredovati pri namestitvi v krizni center. Razen v dveh primerih so se otroci vrnili k staršem.

Izključen, ker je staršem zaupal spolno usmerjenost
V enem izmed primerov je otrok na varno točko prišel po pomoč, ko so ga "izključili" iz družine, ker jim je zaupal svojo spolno usmerjenost, otroci pa so se na varno točko zatekli tudi, ko je starejši moški ob osnovni šoli vabil dekleta v kombi in jih poskušal fotografirati.

Zadnje čase na Unicefu zaznavajo tudi porast primerov, ko si otroci ne upajo domov zaradi slabšega šolskega uspeha. "Včasih pa težave zahtevajo samo obliž na rano ali pa kak pogovor o neuslišani ljubezni," poudarja Otavnikova in dodaja, da se veliko otrok na varne točke pride tudi pohvalit in pokazat svoje šolsko spričevalo.

Otavnikova ob tem opozarja, da v zadnjih letih opažajo izjemen porast spletnega nasilja. Psihično nasilje se je namreč večinoma preselilo na družabna omrežja.

Septembra se bosta sicer mreži otrokom prijaznih mest uradno pridružila še Idrija in Šentjur, medtem ko Novo mesto in Koper še nimata vzpostavljene mreže, imata pa že posamezne varne točke, je še povedala Otavnikova.