Ustavno sodišče je decembra lani odločilo, da so območja volilnih okrajev pri nas v neskladju z ustavo, zato je državnemu zboru naložilo, naj v dveh letih ureditev popravi tako, da bodo imeli volivke in volivci vsaj približno enako možnost odločanja o tem, kdo bo prišel v državni zbor.

Ob tem se je znova odprla razprava, ali ne bi malce popravili tudi volilnega sistema. Pokroviteljstvo nad razpravo je prevzel predsednik države Borut Pahor in po nekaj sestankih z vrhom politike je kazalo, da se je izoblikovala načelna podpora ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi relativnega prednostnega glasu. Po nekaterih opozorilih ustavnih pravnikov pa se zdi, da je politika na začetku poti.

"Volitve bodo ostale takšne, kot so bile do zdaj, samo da bodo volilni okraji enakomernejši glede števila prebivalcev," je na začetku pogovora povedal predsednik Pahor, s katerim je intervju za Radio Slovenija opravil Tomaž Celestina.

"Znašli smo se v situaciji, v kateri ni danes še mogoče nič reči. Dobro je samo to, da se pogovarjamo in da se pogovarjamo vsi skupaj. Verjetno bo kaj mogoče dokončno reči sredi septembra, ko bomo imeli v rokah tudi osnutek zakona o spremembah meja volilnih okrajev," je povedal predsednik.

Pahor je sicer napovedal, da bo na četrtem srečanju delovne skupine predlagal, da se čim prej dokonča osnutek zakona, ki bo določil nove meje volilnih okrajev, da se ta predlog s podpisi poslank in poslancev vloži v državni zbor in da se čim prej o njem tudi odloči. "V primeru, da bi DZ odločil o spremembi meja okrajev, bi mi v osnovi zadovoljili odločbi sodišča in bi ta damoklejev meč, da bi bile nove volitve morda neustavne, do neke mere spravili v varno zavetje," je povedal Pahor, ki pa ima v mislih dodatne spremembe volilnega sistema. "Ko bi bili določeni novi volilni okraji, bi preverili, ali obstaja dovolj velika večina, da tako spremenimo volitve, da v bistvu gremo na sistem, ki ga poznamo na evropskih volitvah," je povedal Pahor.

Predsednik je delovanje ministra in sodelavcev v delovni skupini označil za zelo profesionalno in povedal, da so zelo predani svoji nalogi. V tretjem krogu pogajanj jim je izrekel zahvalo in priporočilo, da tako tudi nadaljujejo. Predsednik sicer napoveduje, da se bo šele septembra, ko bo osnutek zakona sestavljen, začela velika politična razprava, ali so te meje določene prav ali bodo sprejemljive za poslanske skupine in poslance. "Menim, da to sploh ne bo šlo gladko, kot bi kdo pričakoval," napoveduje predsednik, ki je od začetka sicer izražal naklonjenost absolutnemu preferenčnemu glasu.

Ko je postalo jasno, da Pahor nima podpore, so se pogajanja usmerila v smer relativnega preferenčnega glasu, okrog katerega je bil tudi zgrajen osnutek končnega besedila, ki pa po mnenju ustavnih pravnikov še vedno predstavlja tveganja za ponovno ustavno presojo. Ob tem se poraja tudi vprašanje, ali bodo potem poslanci želeli sprejeti nekatere spremembe, ki bodo neposredno spreminjale pogoje za njihovo vnovično izvolitev ali možnost za izvolitev predstavnikov njihovih strank na novih volitvah.

Kot je na koncu pogovora povedal predsednik Pahor, je časa za spremembe dovolj, vendar ne neskončno, najprej pa je treba zagotoviti politično mirnost in ustavno skladen volilni sistem, nato pa razmišljati o korenitejših spremembah.

"Želel bi si, da izkoristimo to priložnost in bom po svoje razočaran, če je ne bomo, da spremenimo volilni sistem tako, da bodo volivci verjeli, da s svojim glasom dejansko vplivajo na izbor poslanca, kar je tudi zapisano v členu ustave," je povedal Pahor, ki je odkrito priznal, da je do rešitve težave še dolga pot.

Posnetku celotnega pogovora s predsednikom Pahorjem lahko prisluhnete spodaj.