Predsednik zveze Tit Turnšek je v nagovoru izpostavil, da se je OF rodil iz ljubezni do naroda in domovine.

Odpor ljudstva se je rodil "v globini narodove duše", je Turnšek povzel besede častnega predsednika ZZB-ja NOB-ja Janeza Stanovnika.

"OF se je rodil iz ljubezni do naroda in domovine in to ljubezen neprestano krepil (...) Zavest smrtne obsodbe je rodila boj za obstoj," je dejal. OF po njegovih besedah ni bil strankarska koalicija, njegov primarni cilj pa je bil narodna osvoboditev. Njeni člani so delovali kot domoljubi in ne na podlagi svetovnonazorskih načel, je pojasnil.

Socialna, ne komunistična revolucija
Kot je prepričan Turnšek, NOB ni bil nikakršna komunistična revolucija, bil pa je socialna revolucija. "Vsaka sprememba državne ureditve po ne z zakoni napisanih poteh je sama po sebi revolucija in prav nič se nam je ni treba sramovati," je poudaril. Boj za svobodo in za pravičnejšo in bolj socialno državo sta bila po njegovih besedah dva vzporedna in povezana procesa.

"Bili smo del velike zavezniške koalicije, ki so jo tvorile liberalno-kapitalistična Anglija in Amerika ter komunistična Sovjetska zveza. Ideološke razlike jih v tem skupnem boju niso prav nič motile," je dejal Turnšek in dodal, da to ni bila ideološka ali verska vojna.

"Nesmiselno je opravičevati kolaboracijo z ideološko vojno proti komunizmu"
Zelo jasno je bilo, kdo je sovražnik in kdo je zaveznik, je izpostavil in dodal, da se tega za nazaj ne da spreminjati. Zato je po njegovi oceni "nesmiselno opravičevati kolaboracijo z nekakšno ideološko vojno proti komunizmu".

V narodnoosvobodilnem boju so se po besedah prvega moža zveze borcev izoblikovale vrednote požrtvovalnosti, domoljubja, tovarištva, solidarnosti, poštenosti, suverenosti. "Spoštujemo preteklost, se je radi spominjamo in smo ponosni nanjo. Ne bomo pa dopustili, da jo kdor koli potvarja," je še dejal Turnšek.

Dan odprtih vrat v predsedniški palači
Ob dnevu upora proti okupatorju so v uradu predsednika pripravili dan odprtih vrat. Predsednik Borut Pahor je v nagovoru obiskovalcem izpostavil pomen zaslug partizanskega gibanja, ob razlikah v odnosu do praznika pa se je zavzel za prevlado sožitja nad razlikami.

V predsedniški palači se je ob 12.30 zbralo več kot sto obiskovalcev, kot posebni gostje tudi predstavniki vodstva Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (NOB) Slovenije in člani združenj borcev za vrednote NOB-ja iz Ljubljane, ki so predtem skupaj s predsednikom položili vence k spomeniku OF-a v Ljubljani.

Pahor jim je ob državnem prazniku čestital z željo, da spomin na pogum generacije, ki je ubranila svobodo slovenskega naroda sredi prejšnjega stoletja, nikoli ne bi ugasnil. Poudaril je, da ne more v osnovi nič omajati pomena zaslug, ki jih ima partizansko gibanje tudi kot sestavni del zavezniških sil za to, da sta se svet in Slovenija ubranila pred osjo zla. S tem nam je bila kot narodu dana možnost, da sami odločamo o svoji usodi, je dodal predsednik.

Dotaknil se je tudi razlik, ki obstajajo v odnosu do tega praznika. Tisti, ki vidijo predvsem in najprej pomen partizanskega gibanja, vidijo v 27. aprilu pomemben, državotvoren državni praznik, s pomembnim, pozitivnim sporočilom. Tisti, ki v času druge svetovne vojne in zlasti po njej vidijo predvsem in najprej državljansko vojno, pa se tega praznika manj ali pa sploh ne veselijo, je dejal. Kar zadeva generacijo, ki je to strašno izkušnjo druge svetovne vojne in časa po njej doživela, po njegovem mnenju pravzaprav glede tega nikoli ne bo zelo drugače in je to s čisto človeškega vidika razumljivo. Vendar pa se moramo po njegovih besedah kot skupnost - tudi kot narod ob praznovanju 25. obletnice neodvisne, samostojne države - vprašati, kako naj ta dva pogleda nekako živita skupaj v prihodnje, da bomo lahko govorili o potrebnem sožitju, o tem, da nimamo samo ene države, ampak tudi eno domovino, ne dveh.

Proslave drugod po Sloveniji
Ob prazniku so slovesnost pripravili tudi v Kočevskem rogu. Slavnostni govornik Jože Pirjevec je poudaril izjemen pomen Osvobodilne fronte za slovenski narod in dodal, da Slovenija nima prihodnosti, če ne bo gradila na vrednotah, ki so združile ljudi, zbrane v Vidmarjevi vili pred 75 leti. Pripravili so tudi že 43. pohod na Boč in udeležilo se ga je približno 200 ljudi. Prireditev, ki jo je ob zaključku z ledenim dežjem in mrazom skalilo vreme, pa so sklenili s spominsko slovesnostjo, na kateri so položili vence k spomeniku na Boču za svobodo padlih borcev, zbrane pa je nagovoril poslanec državnega zbora Janko Veber.

75. obletnica ustanovitve OF-a
Dan upora proti okupatorju, ki ga zaznamujemo danes, ohranja spomin na Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF).

Osrednja odporniška organizacija Slovencev v drugi svetovni vojni je bila ustanovljena pred 75 leti. Sicer se je ustanovni sestanek v Vidmarjevi vili v Ljubljani zgodil dejansko 26., in ne 27. aprila, in pod imenom Protiimperialistična fronta (PiF). Zaradi politike Kominterne, ki ji je sledila Komunistična partija Slovenije (KPS) kot pobudnica gibanja, se je PiF v Osvobodilno fronto preimenoval šele ob napadu nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941.

Komunisti povabili krščanske socialiste, sokole, kulturnike ...
26. aprila 1941 so se v vili književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini sešle skupine, ki so že pred okupacijo sodelovale v Društvu prijateljev Sovjetske zveze. KPS so predstavljali Boris Kidrič, Aleš Bebler in Boris Ziherl, krščanske socialiste Tone Fajfar, sokole Josip Rus, kulturne delavce pa Josip Vidmar, Franc Šturm in Ferdo Kozak. Sestanek je sklical KPS, udeležence pa so o njem obvestili v zadnjem hipu. Do leta 1991 smo dan upora proti okupatorju poznali pod imenom dan OF.

Vojaški in politični boj za zmago leta 1945
Podtalne oblike odpora OF-a so bile številne, za odpor pa je bila najpomembnejša oborožena organizacija. Poleti 1941 so nastale prve partizanske enote. Po vsej Sloveniji se je začel oboroženi odpor, ki je sčasoma prerasel v narodnoosvobodilni boj.