Po Pahorjevem mnenju nimamo politične krize, temveč politično negotovost, ki ima dve mogoči rešitvi. Ena je politična konsolidacija oblasti, torej koalicije. Druga možnost pa je politična kriza, ki bi pomenila, da bi vlada po padli zaupnici opravljala le tekoče naloge. Ob morebitni padli nezaupnici je Pahor osebno naklonjen predčasnim volitvam, je pojasnil po seji vlade, ki je trajala skoraj šest ur.

Pahor želi negotovost razrešiti s konsolidacijo vlade. "To bi pomenilo, da v prihodnjih 15, najpozneje 20 dneh v okviru koalicije najdemo kompromis za morebitne potrebne kadrovske menjave, ki pa bi se jih lotil le, če bi jih ocenil za koristne, da bi nato lahko vodili vlado do konca mandata," je dejal Pahor.

Brez zaupnice sledi politična kriza
Če bo zaupnica izglasovana, bo vlado vodil tudi v prihodnje do konca mandata. Če pa ne bo, bo Slovenija dejansko padla v politično krizo, ki si je ne zasluži, je dejal Pahor.

Ob tem so mu vsi ministri dali zagotovilo, da bodo do konca njihovega mandata ali mandata vlade delali s 'polno paro' in prizadevnostjo ter da bo vlada do zadnjega trenutka polno operativna, je zagotovil Pahor.
Kdaj bi lahko bile predčasne volitve, ne ve. "Kajti ko bomo enkrat v politični krizi, ne bomo mogli več nazaj in ne bomo mogli reči: "Saj je bil prejšnja vlada 'fajn', pojdimo nazaj." Tega ne bo več. Položaj bo nepredvidljiv," je pojasnil premier.

Idealen scenarij: manjšinska vlada do konca
Ker je do konca rednega mandata le še približno leto dni, bi bila samorazpustitev parlamenta zaradi politične krize neprimerna rešitev, je dejal. S podporo nekaj poslancev, zavezanih k pravim rešitvam bolj kot političnim kalkulacijam, lahko tudi manjšinska Pahorjeva vlada mandat izpelje do konca.

To bi bila idealna rešitev, je dejal premier. Menjava mandatarja sredi mandata pa je že pokazala svojo primernost v času vlade Andreja Bajuka, je spomnil. Toda če ima katera druga stranka v parlamentu primernejšega kandidata za mandatarja, pa naj ga predlaga, je pozval. Z vidika demokratičnosti bo premierski položaj moral prevzeti nekdo, ki je prejel zaupanje ljudi na volitvah s programom in ne z glasovi poslancev sredi mandata, je dodal.

O koaliciji z Janšo se ni želel izreči ...
O pripravljenosti SDS-a na veliko koalicijo s SD-jem, ki jo je izrazil predsednik stranke Janez Janša, se Pahor ni želel neposredno izreči. Dejal pa je, da so politična zavezništva v našem sistemu zelo pomembna, saj ena sama stranka zelo težko doseže več kot 50 odstotkov glasov, potrebnih za samostojno izvajanje programa.

... a ni zelo verjetna
Drugo vprašanje pa je, kakšnega partnerja poiskati za dosego ciljev. Partner mora biti čim bolj programsko podoben, sicer lahko nastane situacija, ko kompromis sprejmeš na račun svojih osnovnih stališč in v tem primeru ti gre samo za oblast. "To me pa ne zanima, to možnost sem že imel. Žal je tudi ta stranka sprožila referendum, recimo o malem delu in o delu na črno. To so pomembne razlike," je dejal in dodal, da velika koalicija ni zelo verjetna.

Naslednja pokojninska reforma bo še ostrejša
Glede pokojninske reforme je napovedal, da nas čaka še ostrejša - slednje v svojih napovedih sporočajo tudi bonitetne hiše. Meni, da ima Slovenija "vse performanse, ki nam zagotavljajo, da ob trmastem vztrajanju ob nekaterih težkih odločitvah izidemo iz recesije in se počasi približamo klubu najbolj razvitih držav".
Ne igra se igric
Pahor se je na novinarski konferenci dotaknil tudi vprašanja, ali je Golobiču vrnil žogico, ko mu je dejal, da SD ne bo predlagal novega mandatarja. Kot pravi Pahor, ni nikomur vrnil žogice, saj ne želi ustvarjati vtisa, da se gre politične igrice, ker so stvari preresne.
Ali ima seznam ljudi, ki bi jih v procesu konsolidacije vlade morda želel zamenjati? "Nikoli ne bi nekoga vrgel iz ekipe samo zato, da bi prišel nekdo drug, mora priti nekdo boljši. Če bi predlagal zamenjavo nekoga, bi to storil le, če bi vedel, da je njegov naslednik takoj pripravljen prevzeti položaj. Bi se pa zavzemal za skrčenje ministrstev," je pojasnil Pahor.