Nekdanji predsednik vlade in zdajšnji predsednik države Borut Pahor je poudaril, da je vlada marca 2010 po proučitvi vseh informacij sprejela odločitev, da se strinja z naložbo. Nobeno poročilo in študije, ki so bile zahtevane, po njegovih besedah niso bile zadostna podlaga za ustavitev naložbe, čeprav je bilo vidno, da z njo ni vse v redu.

Tudi pozneje je vlada spremljala projekt, med drugim je junija HSE-ju naložila, naj preveri, ali je bil projekt voden s skrbnostjo dobrega gospodarja, in naj po potrebi ukrepa. Vlada je tako, potem ko je sprejela vrsto ukrepov, v pismu Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropski investicijski banki (EIB), ki sta Tešu posodila sredstva, izrazila podporo projektu.

Vlada je sicer projektu pozornost začela posvečati šele proti koncu 2009, saj je predtem Pahor sile usmeril v reševanje problemov s Hrvaško in spopadanje s finančno gospodarsko krizo.

Vprašanje finančne smotrnosti se je pojavilo šele leta 2010
Pozornost Tešu 6 je sam začel posvečati ob pripravah na podnebno konferenco v Koebenhavnu, in sicer ob vprašanju smiselnosti nadaljnje uporabe fosilnih energentov. Tako so najprej pozornost pri projektu usmerili v okoljski vidik in energetsko varnost, vprašanje finančne smotrnosti pa se je pojavilo šele v začetku leta 2010.

Spomnil je, da je sklical tudi strateški svet za energetiko, kjer je dobil občutek, da prevladuje mnenje, da je poraba fosilnih energentov kljub vsemu smiselna. Po posvetovanju s strokovnjaki ni bilo dvoma, da gre svet v brezogljično družbo, a se ta obrat ne zgodi čez noč, Teš pa kljub vsemu zagotavlja tretjino za državo potrebne energije. "Zdelo se je, da je temu naklonjena večina strokovne javnosti," je dodal.

"Če sem sprejel neko stališče, mnenje, sem ga v prepričanju, da je bilo tako prav," je poudaril.

Zanesel se je na Lahovnikovo oceno
Zanj je bila relevantna ocena takratnega gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, ki je opozoril, da bi lahko stroški, povezani tudi z ukinitvijo ali zadržanjem, znašali med 450 milijoni do čez milijardo evrov. "Zaupal sem Lahovniku, ki je bil glavni minister za to vprašanje, da je naložba dobra, upravičena, hkrati pa tudi skrbno vzel njegove napotke glede dolžnih ukrepanj, da bi bila naložba stroškovna optimalna," je povedal Pahor, ki je dodal, da ga je Lahovnik v strokovnem smislu prepričal, da je bila naložba smiselna.

Darja Radić, ki je na položaju nadomestila Lahovnika, potem ko je ta odstopil, je imela bolj zadržano stališče do Teša 6. "A nikoli do te točke, da bi mi rekla, da naj se projekt prekine ali ustavi," je dejal in dodal, da takšnega predloga na vladi, kolikor se spomni, ni bilo.

Pahor: S Tešem ohranjamo energetsko suverenost
"Ali bi ob vsem, kar vem danes, ukrepal drugače? Glede odločitve za naložbo verjetno ne," je poudaril Pahor in spomnil, da s Tešem ohranjamo energetsko suverenost in varnost, bi pa, če bi imel še enkrat to možnost, veliko več pozornosti usmeril v nadzor te naložbe.

Spomnil je, da je bila pogodba z Alstomom (šlo je za pogodbo z odložnimi pogoji, ki je začela veljati s podpisom starševske garancije), ko je njegova vlada nastopila mandat, že podpisana. "Zdelo se je, da ni nobenih težav," je dejal in dodal, da so se vprašanja o smotrnosti naložbe začela pojavljati pozneje.