O petih nalogah in šestih sidriščih slovenske zunanje politike je Pahor spregovoril pred slovenskimi društvi, povezanimi z mednarodnimi odnosi. Poudaril je, da gre za njegovo osebno razmišljanje in ne nujno za uradna stališča slovenske države.

Prva in druga naloga sta po Pahorjevem mnenju ohranjanje in krepitev Slovenije na trgih sosednjih držav ter prijateljstvo z njimi.
Slovenija večino svoje blagovne menjave ustvari v krogu 600 kilometrov, je pojasnil.

Tretja naloga je ohranitev Slovenije "ne za vsako ceno, ampak skoraj za vsako ceno" v krogu najbolj razvitih in najbolj povezanih držav Evropske unije (EU). Slovenska država in njena diplomacija morata biti zelo pozorni na spremembe znotraj Unije, je dejal.

Bistveno je treba poglobiti sodelovanje z regijami in državami na področju nekdanje delovne skupnosti Alpe-Adria oziroma pripraviti teren za politično pobudo poglobljenega.

Znotraj EU-ja utegne po Pahorjevi napovedi v naslednjih desetih ali dvajsetih letih nastati nova zveza, Slovenija pa mora biti na takšno regionalno krepitev pripravljena.

Kot zadnjo nalogo je navedel proces Brdo in aktivno vlogo Slovenije v njem.

Pahor: Slovenija nima velike moči
Tako slovenska zunanja politika kot država po Pahorjevih besedah spadata med tiste, ki nimata tipičnih vzvodov moči za uveljavljanje svojih interesov, nimata velike gospodarske in politične moči; slovenska država tudi ni bila ustanovljena, da bi dosegala te instrumente svojega vpliva.

"Prednost majhne države je v fleksibilnosti"
"Že od vsega začetka smo se zavedali, da smo majhna država. Prednost majhne države bi morala biti v fleksibilnosti, to Slovenija danes ni. Slovenija je komplicirana, draga država, nefleksibilna, se zelo slabo in težko odziva na spremembe v svetu in ena od ključnih sprememb modernizacije naše družbe in države je povezana prav s tem, da postane bolj preprosta, enostavna, bolj gibka - tudi politična struktura in njena gospodarska podstat, tudi socialna - da bi ohranili državo kot subjekt sodelovanja s sosedi, v regiji, EU-ju in svetu," je še dejal predsednik republike.

"Nimamo nafte, ki je še vedno neki presečni energent, zaradi katerega se izvajajo konkretne zunanjepolitične in vojaške operacije, imamo vodo, ki utegne biti pomembna v prihodnje, imamo lepo deželo, gozdnato deželo ... Tisto, kar imamo, so naši ljudje in njihova pamet," je še dejal Pahor.

Prestiž v idejah
Kar bi prav tako moralo oblikovati slovensko zunanjo politiko, so po Pahorjevi oceni "presežki v idejah, ki bi jih dali v mednarodno skupnost, ki so pomembne za mednarodno skupnost". Če jih bomo znali dati, kar smo že storili, bo naš ugled v mednarodni skupnosti večji, je prepričan.

Šest sidrišč zunanje politike
Slovenska zunanja politika bi morala biti po njegovih besedah tudi bolj osredotočena in v tem smislu je omenil šest sidrišč (Berlin-Pariz, Washington, Moskva, Ankara, Tokio in New Delhi).

Za fleksibilen diplomatski aparat
Po njegovem mnenju bi bila potrebna celovita revitalizacija koncepta slovenske zunanje politike. "Pameti je dovolj, samo zbrati jo moramo," je prepričan Pahor. Potrebujemo tudi zelo fleksibilen diplomatski aparat, ki bo "diamant v slovenski administraciji", ter novo filozofijo odpiranja veleposlaništev, je menil. Odgovor na vprašanje, kdo in kam na kakšno mesto v diplomaciji, pa je po Pahorjevih besedah: najboljši. "Potrudimo se, da bo sistem tak, da lahko v tujino pošljemo najboljšega," je pozval.

Predsednik republike se je sicer zavzel za modernizacijo vseh velikih sistemov v državi. "Če se bomo modernizirali, če bomo vedeli, kaj hočemo doseči, če bomo imeli jasno, strateško vizijo in jo bomo uresničili, smo lahko uspešni. Modernizacijo slovenske družbe in države moramo izpeljati, predvsem na področju šolstva in zdravstva ..." je še dejal.

Predavanje so organizirali Klub slovenskih veleposlanikov, Slovensko društvo za mednarodne odnose in Mednarodni center za promocijo podjetij ICPE.