Pojasnil je, da "brez samostojne Slovenije ne bi bilo izgledov za boljšo prihodnost, brez lastne države bi bili odvisni od volje drugih. Tako pa v skladu z našo suvereno voljo od ustanovitve svoje države počasi, a trmasto in smelo vendarle obračamo stvari na bolje".

Priznal je, da nismo še rešili vseh problemov, smo pa v dobrega četrt stoletja "iz naroda prerasli v nacijo, iz totalitarizma v demokracijo, iz dežele v neodvisno in samostojno državo, iz države, ki so ji na začetku vsi odrekali diplomatsko priznanje, smo postali enakovredni in enakopravni del mednarodne skupnosti". "Po svetu imamo številne prijatelje in nobenega sovražnika. Tudi zaradi tega velja Slovenija za eno najbolj varnih držav na svetu," je še dodal.

Po Pahorjevih besedah smo uredili tudi najbolj vitalna vprašanja naše države. "Rešili smo jih po mirni poti, vključno z določitvijo vseh naših meja. Rešili smo se tudi iz največje svetovne gospodarske krize po drugi svetovni vojni. To so velike reči, vredne velike države," je opozoril.

In vse to nam po njegovih besedah "omogoča, da se bomo kvalificirano, odgovorno in uspešno znašli v vrtincu sprememb, ki nas čakajo v naslednjega četrt stoletja". Če bi se proti naši volji zgodilo karkoli, kar bi v samih temeljih preizkušalo naše nacionalne in državne sposobnosti, pa Pahor ugotavlja, da smo enotni "absolutno sposobni zavarovati vse naše nacionalne in državne interese v prid miru, varnosti in blaginje naših ljudi".

Slavnostna seja državnega zbora
Na slavnostni seji državnega zbora ob dnevu državnosti, ki so jo pripravili pred osrednjo slovesnostjo, je predsednik DZ-ja Matej Tonin dejal, da smo posebno hvaležnost dolžni izkazovati vsem, ki so za domovino dali življenja.

Po besedah Tonina nam nič ni bilo podarjeno, pač pa smo osamosvojitveno vojno morali izbojevati sami, tudi pri mednarodnem priznanju smo bili soočeni z nenaklonjenostjo svetovnih velesil. "Naša edina sreča je bila, da smo v ključnih trenutkih kot narod ostali enotni," je poudaril.

Poudaril je, da moramo Slovenijo graditi na treh vrednotah: svobodi, pravičnosti in varnosti. Med cilji, ki so pred državo, je izpostavil blaginjo, ki "smo jo dolžni zagotoviti vsem, ne le peščici". Dotaknil se je tudi begunske krize in ocenil, da s politiko odprtih vrat ne moremo pomagati dvema milijardama nesrečnih ljudi, pač pa je treba begunsko krizo reševati pri izvoru in na Bližnjem vzhodu ter v Riki vzpostaviti mir.

Slovenke in Slovenci smo različni, je dejal Tonin, ni pa nobene potrebe, da smo večno razdeljeni. Spoštujemo različnost, dovolimo, da nas različnost bogati, ne pa deli. Pogovarjajmo se med seboj, saj bomo kljub razlikam vedno živeli skupaj. Boljše se bomo razumeli, hitrejše se bomo razvijali. Zgradimo državo, v kateri bodo ljudje od svojih plač in pokojnin dostojno živeli. Državo, v kateri bo pravici zadoščeno in državo, v kateri se bomo počutili varno. Ko se bomo medsebojno spodbujali in se veselili uspehov drug drugega, potem je jasno, da za Slovenijo še vedno ostaja upanje, je zaključil Tonin.

Sprejem za svojce padlih
Še pred sejo državnega zbora je predsednik republike Borut Pahor v predsedniški palači priredil sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. V nagovoru je spomnil, da je že v petek z delegacijo obrambnega in notranjega ministrstva položil venec na Pomnik padlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah. Tako so se po njegovih besedah na simbolen način posvetili spominu na njihovo žrtev za domovino, ki je danes svobodna in polna upanja za prihodnje generacije. Na dan državnosti bo Pahor, kot je dejal, venec položil še na spomenik, ki je bil postavljen lansko poletje in je posvečen žrtvam vseh vojn.

Pahor želi, da bi tudi s takšnimi simbolnimi dejanji v kolektivni zavesti ohranjali spomin na to, da smo tudi v vojni za Slovenijo izgubili ljudi za svobodo. Takšne zavesti si želi zlasti pri generacijah, ki jim ni bilo usojeno živeti v času te vojne.

Kot je dejal Pahor, radi rečemo, da so dali življenje za svobodo. "V bistvu so jim bila življenja vzeta," je opomnil. Vselej, ko se Pahor srečuje z njihovimi svojci, se tako vpraša, koliko je bilo v času po osamosvojitvi narejenega, da bi naši otroci na prihodnost lahko gledali z upanjem in ne strahom.

Osrednja proslava na Kongresnem trgu
Proslavo v središču prestolnice so naznanile topovske salve z Ljubljanskega gradu. Govoru predsednika republike je sledil umetniški program z naslovom Ime mi je pomlad, ki je na odru združil okoli 150 nastopajočih. Ustvarjalce programa je vodila misel na pomlad kot prispodobo premika k življenju, rojstvom in tudi ženski moči.

Organizatorji proslave so razposlali 3.600 vabil. Naslovili so jih na predstavnike vseh treh vej oblasti, zdajšnje in nekdanje ministre, poslance vseh sklicev državnega zbora, svetnike, akademike, gospodarstvenike, kulturnike, znanstvenike in predstavnike lokalnih skupnosti. Pričakujejo tudi zastavonoše, praporščake in nosilce bojnih zastav.

Slovenija dan državnosti zaznamuje kot spomin na 25. junij 1991, ko je tedanja skupščina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Hkrati je sprejela ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Po slavnostni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti dan kasneje se je začela osamosvojitvena vojna.