Partizani južnoprimorskega odreda so na začetku februarja 1944 v Dovcah pri Komnu napadli nemško in italijansko motorizirano kolono, ki je prevažala material za svoje potrebe v postojanko v Braniku. Partizani so sovražniku zadali hude izgube, saj so kolono popolnoma uničili, zaplenili veliko orožja in vojaške opreme.

Zaradi tega vojaškega poraza pa so se nato 15. februarja 1944 nemški okupatorji znesli nad prebivalci Branika, Komna in okoliških vasic ter zaselkov. Požgali so vasi, 529 ljudi, med katerimi so bili tudi številni otroci, pa odpeljali v nemška taborišča.

Na žalosten dogodek pred 70 leti je opozoril tudi predsednik Društva izgnancev krajevne organizacije Branik Ivan Birsa, ki je predstavil število pobitih in izgnanih krajanov Branika, požganih hiš ter orisal junaški boj Braničanov v partizanskih vrstah za svobodo.

Domačine in goste, ki so do zadnjega kotička napolnili braniško dvorano kulturnega doma, sta pozdravila tudi novogoriški župan Matej Arčon in predsednik sveta krajevne skupnosti Miran Vidmar, šolarji domače osnovne šole in godbeniki iz Komna pa so poskrbeli za bogat kulturni program.

V spomin in opomin zdajšnjim in prihodnjim generacijam
"Ta kraj je bil pred 70 leti mesto težko opisljivih vojnih krutosti," se je v svojem nagovoru strinjal tudi Borut Pahor.

"Ker sem del otroštva preživel tu, vem za skoraj neverjetne zgodbe trpljenja in herojstva. Tudi za slavo 44 bork in borcev, ki so v partizanskih enotah izgubili življenje, da se je ob zmagi nad silami zla vrnil na obraze ljudi nasmeh sreče in novega upanja. Kraj je po vojni dobil novo ime in novo podobo. Nocoj mi vsi, zbrani tukaj in tisti, ki so z nami tu v srcih, na neki način izpolnjujemo dolžnost, da v spomin in opomin sedanjim in prihodnjim generacijam prenesemo zgodovinsko sporočilo za mir in sožitje," je nadaljeval.

Hvalospev evropski ideji
Predsednik republike je opozoril tudi, da Evropa še nikoli ni živela tako dolgo v miru kot po 2. svetovni vojni, čemur je bila vzrok uveljavitev evropske ideje. "Tudi najbolj pogumni in iskrivi misleci modernega slovenskega patriotizma, umeščenega v evropski kontekst, si česa takega skoraj niso mogli predstavljati," je dejal Pahor.

Dodal je, da ve, da je 10 let po vstopu Slovenije v EU z našim članstvom v njej in samo Unijo veliko nezadovoljstva. "To je razumljivo. Do vsega, kar nas opredeljuje, moramo biti kritični. Zelo nevarno pa utegne biti, če bi na plazu razočaranj sprejeli napačne zaključke in videli v Evropi za nas problem, ne pa rešitev," je dejal.

Svarila pred razpadom Evropske unije
Zaveda se, da za Slovenijo ni dobra vsaka Evropska unija in Evropa za vsako ceno. "Pravim pa, da je za nas skoraj eksistencialnega pomena, da se Evropa razvija in da smo mi aktivni del tega razvoja," je še dejal predsednik države, ki je posvaril, da bi razpad EU-ja prav mogoče vodil v novo vojno.

Zato, tako Pahor, je v našem nacionalnem interesu, da se EU krepi. "Njen razpad, že samo njena slabitev bi pomenila vrnitev geopolitike, Slovenci, še zlasti Primorci, pa smo v zadnjih stotih letih zaradi surove geopolitike dajali na oltar svobode premnoga človeška življenja," je dejal predsednik Slovenije.