Premier Borut Pahor je danes skupaj z ministrom za delo Ivanom Svetlikom na novinarski konferenci predstavil predlog novega pokojninskega zakona, ki ga je vladna stran sindikatom in delodajalcem poslala prejšnji četrtek

Po predlogu, ki bi po načrtu začel veljati prihodnje leto, bo treba za starostno pokojnino izpolniti 65 let starosti, ne glede na spol. Tisti od staršev, ki je skrbel za otroka oz. otroke, pa bo lahko izkoristil časovni bonus za starševstvo, največ do dveh let - po osem mesecev za enega otroka.

"Zaustaviti padanje pokojnin"
Pahor je na predstavitvi izpostavil, da ima modernizacija pokojninskega sistema dva cilja: zaustaviti padanje pokojnin, ki nove upokojence približuje revščini, in zagotoviti dostojne pokojnine tudi vsem prihodnjim generacijam. Dodal je še, da vlada pravzaprav ščiti pravice večine ljudi ter skrbi za socialno solidarnost in generacijsko pravičnost, čeprav v javnosti velja ravno nasprotno. Prepričan je tudi, da je Slovenija pripravljena na pokojninsko reformo.

Predsednik vlade se je dotaknil tudi nasprotovanja koalicijskega DeSUS-a nekaterim rešitvam, ki jih prinaša pokojninska reforma. Povedal je, da imamo v Sloveniji močno politično organizacijo upokojencev. "Moramo paziti, da ne bo prišlo do medgeneracijske distorzije, saj mladi ne premorejo toliko politične moči kot upokojenci. Rešitve, ki jih ponujamo, so razumne in vzdržne," meni.

Pahor svari pred odlašanjem reforme
"Vsako odlašanje reforme bi pomenilo iti s slabšega še na slabše. Vlada si tega ne more privoščiti," je dejal in opozoril: "Če ne gremo v reformo, bo treba povečati davčne obremenitve aktivnega prebivalstva." "Vlada se bo borila za pokojninsko reformo, ker se s tem bori za celotno skupnost," je še dejal premier.

Kot je pojasnil Svetlik, pravico do starostne pokojnine po predlogu pridobi tudi moški, ki je brez dokupljene dobe dopolnil 60 let starosti in 43 let pokojninske dobe, oziroma ženska, ki je brez dokupljene dobe dopolnila 58 let starosti in 41 let pokojninske dobe. Novi pogoji se bodo uveljavljali postopno, predvideva besedilo. Obdobje za izračun pokojninske osnove bo z zdajšnjih 18 podaljšano na 34 let, odmerni odstotek pa bo znašal 80 odstotkov.

Reforma bo zaključena leta 2025
Minister za delo pojasnjuje, da trenutni pokojninski sistem deluje v pravi smeri, vendar prešibko. "Če bi ohranili sedanji sistem, bi leta 2020 potrebovali več kot 2 milijardi dodatnih proračunskih sredstev za zagotavljanje pokojnin. Že letos ne zmoremo usklajevati pokojnin kot terja zakon, zato moramo vzpostaviti nov sistem, da bomo lahko zagotavljali pravice ljudem," je zatrdil in dodal, da je edini način, s katerim bomo zaustavili padanje pokojnin podaljševanje delovne aktivnosti.

To naj bi uvedli postopoma do leta 2025, ko bo pokojninska starost za oba spola izenačena na 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe. Minister je še povedal, da vsi, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev po starem sistemu ostanejo nedotaknjeni in je zato "vsako hitenje v pokoj nepotrebno. Lahko pa se posameznik odloči, da stopi v nov sistem, če se mu to bolj splača."

"Da so vsa delovna mesta v panogi benificirana je nepravično"
Svetlik je še napovedal, da bodo na ministrstvu ocenili vsa delovna mesta in na podlagi te ocene določili benificiran staž glede na pogoje dela. Minister namreč trdi, da je sedanji sistem, po katerem je cela panoga benificirana, neglede na delovno mesto, nepravičen.

Se obeta referendum?
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije tudi po prejetju predloga napoveduje zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, kot je skupaj z drugimi sindikalnimi centralami napovedala že konec julija. Zveza namreč besedilu, po katerem bodo morali "starejši in iztrošeni delavci delati še dlje kot do zdaj", ostro nasprotuje, je sporočila prejšnji petek.

V Gospodarski zbornici Slovenije po drugi strani menijo, da bi morali pokojninski zakon sprejeti čim prej. Zdajšnji predlog je po njihovem mnenju ugodnejši od predloga, ki ga je ministrstvo za delo predstavilo marca, pravijo. Delodajalska stran ima sicer še nekatere pripombe, vendar pa je njihov prvi cilj ta, da se reforma izpelje.

Do konca avgusta bo čas za pripombe. Če te ne bodo konstruktivne, bo vlada predlog v začetku septembra pripravila za obravnavo v DZ, je premier Pahor napovedal konec julija.