Kot je po posvetu v izjavi za javnost sporočil Pahor, je na srečanju prevladalo enotno mnenje, da je edini ustavnopravno neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil in volitev avgust. "Mogoče je sklepati, da volitve v juniju niso mogoče, pač pa upoštevajoč roke bolj mogoče v juliju," je dodal.

Pahor je povedal, da z razpisom ne bo hitel in tudi ne bo zavlačeval. Volitve bo razpisal v skladu s pravnim in ustavnim redom, je poudaril. Kot meni, mora biti celoten postopek čim bolj razumljen in mora vzbujati zaupanje, hkrati pa mora upravičiti pričakovanja, da bo nastala situacija po odstopu vlade čim manj prizadela interese države in državljanov.

Čas počitnic ni najboljša možnost
Dilema je glede skrajševanja rokov, odprlo pa se je vprašanje "mirovanja rokov med počitnicami". Volitve med počitnicami očitno ne bi bile najboljša možnost, a odločitev o njihovem datumu je v Pahorjevih rokah.

Ustavni pravnik Andraž Teršek je sicer izpostavil možnost mirovanja rokov med počitnicami, kar bi omogočilo poznejšo izvedbo volitev. Podobno vprašanje je izpostavil tudi pravnik Janez Pogorelec, ki ocenjuje, da bi predsednik morda z razpustitvijo parlamenta lahko čakal nekaj dni, največ pa en mesec.

"Težko bi razpotegnili roke do lokalnih volitev"
"Najbolj čista rešitev je ta, da se gre po ustavi in po rokih," je dejal Pogorelec. Skrajševanje rokov pa je po njegovem mnenju problematično zato, ker bi državljane trikrat v enem mesecu poslali na volišča. Težko bi toliko razpotegnili roke, da bi imeli predčasne volitve skupaj z lokalnimi, je dejal.

Teršek medtem z ustavnega vidika ocenjuje, da je predčasne volitve mogoče razpisati že 19. dan po tem, ko odstop predsednice vlade dobi pravni učinek. Prvi korak, ko se predsednik republike sestane s poslanskimi skupinami, je po njegovem mnenju lahko končan v enem dnevu, ker se poslanske skupine lahko kategorično odpovedo iskanju novega mandatarja.

Ključnih pa je 14 dni, v katerem imajo poslanci ustavno pravico predlagati mandatarja. Po njegovem prepričanju se tej pravici "ne gre s podpisi vnaprej odpovedati".

Z vidika državljana pa Teršek pravi, da volitve niso nekaj, "k čemur bi hiteli kar tako". Po njegovem "ustavniškem mnenju", ki izhaja iz odločb ustavnega sodišča, pa med poletnimi počitnicami ne sme biti ne volitev in ne predvolilne kampanje.

Ribičič opozarja na legitimnost volitev
Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič pa je poudaril, da je poleg vprašanja časa treba "vzeti v obzir tudi to, da bodo volitve čim bolj legitimne, da bo čim več možnosti, da se ljudje informirajo o kandidatih, čim več možnosti, da se s parlamentarnimi strankami enakopravno soočijo tudi tiste, ki so za zdaj zunaj parlamenta".

Obstaja tudi možnost, da bo treba počakati na vse roke, o odloku za razpis volitev pa bi lahko presojalo ustavno sodišče. To bi lahko datum volitev nekoliko potegnilo proti jeseni, vendar je spet vprašanje, za koliko, saj bi ustavno sodišče lahko dokaj hitro odločilo.