Papič izpolnjuje formalne pogoje za kandidaturo in z njo tudi soglaša, so sporočili z univerze. Kandidat se bo javno predstavil 19. aprila, volitve pa bodo 16. maja. Zdajšnjemu rektorju Ivanu Svetliku septembra poteče štiriletni mandat.

Rektorja se po sprejetih spremembah pravilnika o volitvah organov ljubljanske univerze voli po dvokrožnem in neposrednem sistemu. Za rektorja lahko kandidirajo redni profesorji, ki so na univerzi zaposleni za polni delovni čas.

Volilno pravico imajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci ter visokošolski in raziskovalni sodelavci, zaposleni na univerzi vsaj za polovični delovni čas, študentje in strokovno-administrativni in tehnični delavci. Glasovi skupin volivcev imajo različno težo pri seštevanju glasov, tako da imata skupini študentov in strokovnih delavcev vsaka po 20 odstotkov vseh glasov.

Univerza v Ljubljani med 650 najboljšimi univerzami
Organizacija Quacquarelli Symonds (QS) je objavila zadnje rezultate razvrščanja univerz z vsega sveta za leto 2016. Med 4.438 ocenjenimi univerzami na svetu se je Univerza v Ljubljani uvrstila med 650 najboljših, Univerza v Mariboru pa se je uvrstila v skupino 701+. V ocenjevanju za 2015 je bila Univerza v Ljubljani med 600 najboljšimi.

Univerza v Ljubljani je na najnovejši lestvici tako uvrščena med 601. in 650. mestom, s študijskimi programi pa se univerza uvršča precej višje, od 151. do 400. mesta, so sporočili z Univerze v Ljubljani, ob tem pa navajajo, da je to ena od treh najvplivnejših svetovnih lestvic.

Letošnja uvrstitev je sicer nekoliko slabša kot lanska, je pa pri tem treba upoštevati, da so razlike med uvrstitvami od 400. do 700. mesta zelo majhne, je glede uvrstitve dejal prorektor Univerze v Ljubljani za področje znanstveno-raziskovalnega dela Martin Čopič.

Eden od razlogov za padec zmanjšanje sredstev
"Tokratni padec Univerze v Ljubljani je vsaj deloma posledica precejšnjega zmanjšanja državnih sredstev za raziskave, v zadnjih petih letih za kar 20 odstotkov. Še posebej je ključen padec števila mladih raziskovalcev, v zadnjih petih letih za približno 30 odstotkov. Vlaganja v univerzitetno dejavnost se bodo zato morala znatno povečati, če želimo na lestvicah kotirati višje," meni Čopič.

Čopič je še dejal, da je povprečje prihodkov na zaposlenega učitelja na najboljših 400 univerzah na svetu okoli 560.000 evrov, na Univerzi v Ljubljani pa 100.000 evrov. "Celo univerza v Tartuju v Estoniji, ki je primerljiva z Univerzo v Ljubljani, dobi 150.000 evrov na zaposlenega," je dejal prorektor.

Tudi na drugih vplivnih lestvicah
Univerza v Ljubljani je poleg na lestvici QS uvrščena tudi na preostali dve najvplivnejši svetovni lestvici. Na Šanghajski lestvici se že več let zapored uvršča od 401. do 500. mesta, na lestvici THE (Times Higher Education Ranking) pa je uvrščena od 601. do 800. mesta.

Na lestvici QS se zelo visoko uvrščajo tudi študijski programi obeh omenjenih slovenskih univerz. Z ljubljanske univerze je bila najbolje med več kot 18.900 programi ocenjena arheologija, in sicer je v skupini od 151. do 200. mesta, sledijo angleški jezik s književnostjo in fizika z astrofiziko na od 251. do 300. mesta, matematika na od 301. do 350. mesta, naravoslovje kot celota je na 361. mestu, program strojništva in ekonomije pa se je uvrstil od 351. do 400. mesta.

Univerza v Mariboru se je na lestvico tokrat prvič uvrstila med najboljše na dveh študijskih področjih. Na področju matematike v razdelek med 351. in 400. mestom, pri fiziki in astronomiji pa med 401. in 450. mestom.