"Ocenjujemo, da se te teme eksplicitno izogibamo že dve desetletji in s tem puščamo odprto vprašanje o obstoju skrajnih skupin ter omogočamo široko polje delovanja in nedotakljivosti teh skupin pri nas, če bi seveda obstajale, vse to v imenu pravice do združevanja," je predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti DZ in poslanka PS Tamara Vonta pojasnila, zakaj so se v njeni poslanski skupini odločili za ustanovitev prve parlamentarne preiskovalne skupine v tem mandatu.

Vonta je tudi pojasnila, da namen parlamentarne preiskave ni politični obračun, temveč ugotovitev dejanskega stanja in ali gre pri tem za ogrožanje državne varnosti ter ali Slovenska vojska res sodeluje z ekstremističnimi skupinami.

Po njenih besedah gre za zadnjo možnost, ker pač Sova ne sodeluje s komisijo DZ za nadzor na delom varnostnih služb, tako kot bi morala po zakonu. "Obstaja tudi sum prirejanja dokumentov, ki jih komisija dobi ali vidi," je dodala Vonta.

Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb DZ Jerko Čehovin je pojasnil, da je njihova komisija od kriminalistične policije kot tudi s strani Sove dobila sporočilo, da v slovenskem pravnem redu ni definicije, ki bi dajala podlago za ukrepanje teh služb glede ekstremističnih skupin. Preiskovalna komisija DZ pa naj bi zato predlagala spremembe kazensko pravne zakonodaje kot zakona o Sovi. Pri tem pa naj bi se naslonili na pravni red nekaterih evropskih držav.

Kdo so sploh ekstremisti ?
"Zlasti gre nekatere skupine z neonacističnim predznakom, ki obstajajo pri nas. V nekaterih drugih državah shodi in delovanja teh skupin niso dovoljeni. Pri nas pa, če ne naredijo nekega incidenta, se lahko prosto družijo in povezujejo," je na vprašanje, katere so ekstremistične skupine, odgovoril Čehovin.

Pri tem je omenil skupino Blood&Honour (Kri&čast), ki naj bi bila povezana z znamenitim norveškim množičnim morilcem Andersom Breivikom. Poslancu PS pa se sicer zdi nesprejemljivo, da se pri nas vsako veteransko organizacijo uvršča med skrajne skupine, če se le ta pač ne strinja z vlado.

Poročilo Sove je benigno
Trije člani komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb iz vrst PS, Maja Dimitrovski, Roman Jakič in Jerko Čehovin, so zato konec novembra na vlado poslali zahtevo, naj jim posreduje podatke o tem, kdaj ji je Sova prvič v obravnavo in sprejem posredovala poročilo o problematiki skrajnih skupin in gibanj ter kdaj in če je vlada Sovi navedeno poročilo vrnila v dopolnitev in kdaj ji je nato Sova posredovala spremenjeno poročilo v ponovno obravnavo. Vendar kot je povedal Čehovin od vlade še niso dobili nobenega odgovora.

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je sicer tudi obiskala Sovo, vendar po pojasnilih članov komisije iz vrst PS, komisija ni dobila zahtevanih informacij. "Kooperativnost ali bolje nekooperativnost direktorja Sove je bila zame šokantna," je povedal Čehovin in dodal, da so dobili le polovico zahtevanih informacij, pri tem pa je prišlo do problematiziranja ali so člani komisija sploh pristojni za njih.

Sicer pa je po Čehovinovih besedah poročilo Sove o ekstremističnih skupinah precej benigno. Medtem, ko sta poročili kriminalistov in vojaške varnostne službe bolj konkretni.