V Gibanju Svoboda po besedah predsednika stranke Roberta Goloba ponujajo nov družbeni dogovor in pogovor o tem, v kakšni družbi želimo živeti. Ob volilnem programu so zato osnovali tudi vizijo, kakšna naj bi bila Slovenija leta 2030, da bo znala odgovarjati na ključne spremembe in izzive, ob tem pa so zastavili konkretne ukrepe in projekte, ki bodo družbi omogočili razvoj in svobodo. Ključna vodila programa Gibanja Svoboda, ki se na volitve podaja pod sloganom "zaslužimo si boljšo državo", vključujejo zeleno gospodarstvo, moderno socialno državo ter svobodno in odprto družbo. Za dosego zastavljenih ciljev stavijo predvsem na reformo zdravstvenega sistema, uvedbo zelenih okoljskih politik in vzpostavitev medgeneracijskega dialoga.

Z novo stranko Golob napoveduje preseganje delitev na leve in desne. Kot je dejal po volilni konvenciji stranke, bodo državnozborske volitve 24. aprila "referendum o demokraciji v Sloveniji". Po njegovem mnenju je Gibanje Svoboda predstavnik tihe večine, ki sicer ne gre na volitve. Tokrat pa po Golobovih besedah ljudje morajo na volišča in ne smejo prepustiti svoje usode drugim. Golobovi stranki sicer javnomnenjske ankete napovedujejo dober izid na volitvah, saj se na prvem mestu strankarske lestvice v različnih raziskavah izmenjuje z vladajočo stranko SDS.

Golob ob tem zatrjuje, da se ne obremenjuje s tem, koliko poslancev bo na volitvah dobila njegova stranka, si pa želi, da bi sestavili vlado, ki bi imela v parlamentu 60 poslanskih glasov. Ob tem je napovedal, da stranka Gibanje Svoboda ne bo čakala na oblikovanje vlade, temveč bo takoj po oblikovanju parlamenta podprla zakone, ki jih je pripravila civilna družba in s katerimi bi Sloveniji vrnili demokracijo. Šele nato naj bi sledila koalicijska pogajanja in oblikovanje vlade. Predsednik Gibanja Svoboda je sicer večkrat povedal, da kot naravne povolilne zaveznike Gibanja Svoboda vidi stranke KUL, s stranko SDS in s preostalima dvema strankama sedanje koalicije pa se ne namerava povezovati.

Premik od fosilnih goriv k obnovljivim virom energije

V središču programa Gibanja Svoboda sta zeleni preboj in ustvarjanje pogojev za vzdržen gospodarsko-socialni model, ki bo odporen proti vplivom finančnih, energetskih, prehranskih in vojnih kriz. Napovedujejo usmeritev v popolno opustitev rabe fosilnih goriv, zmanjšanje količine odpadkov in zagon večdesetmilijardnega cikla investicij v obnovljive vire, področje trajnostne mobilnosti, področje energetske samooskrbe in prehranske samozadostnosti, v zeleno preobrazbo industrije in kmetijstva.

Kot obljubljajo, bodo po volitvah v najkrajšem mogočem času sprejeli nov zakon o prednostnem umeščanju obnovljivih virov energije v prostor za zagotovitev energetske varnosti Slovenije. Pri tem stavijo predvsem na solarizacijo vseh ustreznih površin in podporo energetske samooskrbe vseh oblik. Pri odločanju o gradnji nove jedrske elektrarne bi v gibanju spoštovali voljo, ki bi jo državljanke in državljani izrazili na referendumu. Prometni sektor, v katerem se trenutno porabi največ energije, po prepričanju predstavnikov gibanja potrebuje pospešeno elektrifikacijo, radikalen in takojšen razvoj železnic ter večjo vlogo javnega potniškega prometa in alternativnih oblik mobilnosti.

V Gibanju Svoboda kot enega glavnih dejavnikov, da mladi po študiju pogosto iščejo delo v tujini, vidijo v plačnih in drugih omejitvah v visokotehnoloških sektorjih. V tem okviru napovedujejo razvoj ustreznih pogojev za delo in nagrajevanja, s katerim bi ustavili beg možganov. Ob tem si bodo s subvencijami prizadevali za to, da bi se slovenski strokovnjaki, ki delajo v tujini, odločali za vrnitev v domovino. Za njihovo zaposlovanje bodo v gibanju zagotovili namenske spodbude institucijam, spodbude pa bi zagotovili tudi za zaposlovanje tujih strokovnjakov, ki bi v Slovenijo prišli na podlagi povabila. Napovedujejo tudi strategijo zaposlovanja tujcev, ki bo usklajena s potrebami gospodarstva in javnega sektorja.

Z medgeneracijskim dialogom do dviga kakovosti življenja mlajših in starejših

V Gibanju Svoboda poudarjajo, da je za razvoj družbe ključen medgeneracijski dialog. Mladim želijo omogočiti pot do čim hitrejše osamosvojitve, za kar predvidevajo ukrepe na področju izobraževanja, zdravstva, bivanjske problematike in trga dela. Ciljem bodo sledili s pomočjo nadgradnje srednješolskih predmetnikov z vsebinami državljanske vzgoje, finančne, okoljske in digitalne pismenosti, s krepljenjem mreže za zagotavljanje duševnega zdravja mladih, z regulacijo anomalij na nepremičninskem trgu in izboljšanjem posojil z državnimi garancijami za nakup prvega stanovanja ter subvencijami za obnovo hiš na podeželju. Napovedujejo tudi spremembo otroškega dodatka, ki bi postal univerzalna pravica vsakega otroka do konca srednješolskega izobraževanja.

Po prepričanju gibanja lahko se le ob zagotavljanju osamosvajanja mladih doseže solidarnost do starejših generacij. Te imajo sicer po navedbah predstavnikov stranke na videz zelo preprosta pričakovanja, starejši si želijo predvsem varnosti in dostojne starosti. V gibanju napovedujejo prizadevanja, da se starejšim omogoči ostati dejavni člani družbe. Zakon o dolgotrajni oskrbi je v obliki, ki jo je sprejel DZ, po mnenju Gibanja Svoboda nesprejemljiv. Napovedujejo dodatno usklajevanje s ključnimi deležniki in pripravo finančne konstrukcije, ki bo omogočala enak dostop do storitev za vse, ne glede na njihove finančne zmožnosti. Ob tem bodo ponudili tudi nove, alternativne oblike bivanja v starosti, ki bodo omogočale samostojno, aktivno in dostojanstveno življenje čim dlje v starost.

Reforma zdravstva s poudarkom na splošni dostopnosti zdravnikov

Zdravstveni sistem je po besedah Roberta Goloba med pandemijo covida-19, kljub prizadevanjem in pregorevanju večine zdravstvenega osebja, razpadel, zato kot enega glavnih projektov Gibanja Svoboda izpostavlja korenito in celovito reformo na področju zdravstva. Pri prenovi zdravstvenega sistema v gibanju stavijo na dve ključni točki. Prva je interventni zakon o zdravstvu, s katerim bi v prvih 18 mesecih zagotovili 500 milijonov evrov za stabilizacijo sistema, skrajšanje čakalnih dob, druga pa zagotovitev sistema, po katerem bi vsak pacient prišel do splošnega zdravnika najpozneje v 48 urah. Kot je napovedal ortoped Daniel Bečič Loredan, ki se omenja kot kandidat za zdravstvenega ministra, bodo v gibanju zastavili tudi postcovidno strategijo, ki bo zagotovila, da bodo vsi bolniki v sistemu enako obravnavani, ne glede na to ali so okuženi z novim koronavirusom ali ne.

Druga točka prenove zdravstvenega sistema predvideva sprejetje novega zakona o zdravstvenem sistemu, ki bo zagotavljal, da vsak bolnik pride do zdravljenja najpozneje v 48 urah, da ne bo nihče čakal na operacijo dlje kot šest mesecev in da bo starostnik v DSO-ju ali doma dobil oskrbo, ki jo potrebuje. V tem sklopu napovedujejo tudi ustanovitev od države financiranega urada pacientovih pravic, vključitev "pro bono" ambulant v javno zdravstveno mrežo in večjo dostopnost psihiatrov in kliničnih psihologov. V Gibanju Svoboda podpirajo tudi zakonsko ureditev za pridelavo in predelavo ter nadzorovano rabo konoplje v medicinske namene.

Ponovna vzpostavitev in ohranjanje pravne države

V Gibanju Svoboda opozarjajo na onemogočanje javne in kulturne debate, umetno ustvarjene konflikte in razkroj pravne države ter izgubo zaupanja v demokratične institucije, s katerimi je po njihovih besedah v zadnjih dveh letih prežet slovenski javni prostor. "Nespoštovanje sodnih odločb predstavnikov izvršilne veje oblasti, omalovažujoč odnos do sodišč in odrekanje zadostnih pogojev za normalno delovanje sodišč vodi v razkroj sodnega sistema in tudi pravne države," je na volilni konvenciji Gibanja Svoboda opozorila podpredsednica stranke Urška Klakočar Zupančič.

Kot je dejala, je pravna država krhka in ranljiva in potrebuje nenehno varovanje pred poskusi napadov nanje. S svojimi programskimi izhodišči zato v Gibanju Svoboda napovedujejo, da bodo v najkrajšem mogočem času povrnili raven vseh pravic, ki so bile v času epidemije omejene z oblastnimi dejanji in za katere je bilo ugotovljeno, da je bilo njihovo omejevanje v neskladju z ustavo. Zavezujejo se, da bodo uvedli ukrepe, ki bodo umaknili politično kadrovanje v pravosodju, povečali avtonomnost organov sodniške in tožilske samouprave in omogočili bolj ekonomično in učinkovitejše sojenje. Načrtujejo tudi posodobitev sodne uprave, odpravo dualnosti na prvi stopnji sojenja in sprejetje ukrepov, ki bodo odpravili zastoje v postopkih, pospešili digitalizacijo v pravosodju ter izboljšali obvladovanje pripada zadev na sodiščih.

Odprava političnega kadrovanja v policiji in umik ograje na meji s Hrvaško

V gibanju so prepričani, da mora biti tudi policija kot represivni organ visoko usposobljena in povsem neodvisna od politike. "Njena prva naloga mora biti varovanje državljanov pred kriminaliteto, ne pa sredstvo za izvajanje pritiska nanje. Policija, ki se je ljudstvo boji, ne opravlja svojega temeljnega poslanstva, zato ji moramo vrniti to poslanstvo in odpraviti škodljive kadrovske ukrepe trenutne vlade, posebej na vodilnih delovnih mestih," je dejala Urška Klakočar Zupančič.

Med predvidenimi ukrepi, ki so vzbudili veliko pozornosti, je tudi napoved umika ograje na slovensko-hrvaški meji, ki se je po mnenju predstavnikov Gibanja Svoboda izkazala kot neučinkovita. Po njihovem prepričanju je nezakonite migracije treba preprečevati predvsem s pregonom organiziranih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, pri preprečevanju nezakonitih migracij pa bodo zahtevali tudi podporo institucij EU-ja.

Uvedba preferenčnega glasu in okrepljena vloga predsednika

V okviru političnega sistema, ki bi težil k ohranjanju svobodne, demokratične socialno-liberalne družbe, v Gibanju Svoboda napovedujejo krepitev vloge predsednika republike, ki bi prevzel imenovanje sodnikov in dobil možnost ustavnega veta. Integriteto javnih funkcionarjev bi okrepili tako, da pravnomočno obsojeni za naklepna in zavržna kazniva dejanja ne bi smeli kandidirati za javne funkcije. Ob tem bi uvedli tudi možnost odpoklica župana, z razširitvijo referendumske pravice pa bi okrepili neposredno demokracijo, tudi za odločanje o spremembah ustave. Po mnenju predstavnikov gibanja si izvolitev zaslužijo zgolj poslanke in poslanci z najvišjo podporo volivk in volivcev, in ne zgolj političnih strank. Za to napovedujejo uvedbo proporcionalnega političnega sistema s preferenčnim glasom.

Golob se je v politiko vrnil po tem, ko je ostal brez vodilnega položaja v GEN-I-ju

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je od leta 2006 kot predsednik uprave vodil podjetje GEN-I, novembra lani pa nadzorni svet Gena Energije ni dal soglasja za njegovo ponovno imenovanje. Poteza je zaradi domnevnega vpletanja politike močno odmevala v javnosti, kmalu za tem pa so se začela ugibanja, ali se bo Golob odločil za vstop v politiko. Po več mesecih ugibanj je Golob januarja napovedal, da se bo potegoval za mesto predsednika stranke Zelenih dejanj (Z.DEJ). Njen ustanovitelj in predsednik Jure Leben je namreč na začetku leta 2022 napovedal svoj odstop in začasen umik iz politike. Na februarskem kongresu je bil za novega predsednika izvoljen Golob, stranka pa je dobila novo ime Gibanje Svoboda. Predsednik Gibanja Svoboda sicer ni nov obraz v politiki. Ob prelomu tisočletja je v času vlade Janeza Drnovška dobro leto opravljal funkcijo državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu, leta 2011 je postal podpredsednik stranke Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija, pozneje pa podpredsednik stranke Zavezništvo Alenke Bratušek.