Stranka Levica je na volitvah prvič kandidirala leta 2014 kot koalicija strank in gibanj pod imenom Združena levica. Osvojila je šest poslanskih sedežev. Pred volitvami leta 2018 se je večji del Združene levice preoblikoval v enotno stranko pod imenom Levica, stranka je na volitvah osvojila devet poslanskih mandatov, trenutno ima poslanska skupina sedem članov.

Levica se na tokratne volitve odpravlja z dodelanim programom, ki so ga razdelili na več sklopov. V prvem z naslovom Gospodarstvo po meri človeka se posvečajo razvojni politiki države, se zavzemajo za boljši nadzor nad upravljanjem državnega premoženja, za vzpostavitev transparentnega sistema kadrovanja v državnih podjetjih, za ustavitev privatizacijskih postopkov, razogljičenje in za spodbujanje delavskih odkupov podjetij. Ko gre za zahteve po dostojnem delu, v ospredje postavljajo odpravo prekarnosti in izkoriščevalskih delovnih pogojev, ukinitev študentskih servisov, skrajšanje delovnega časa in takšno nadomestilo za brezposelnost, ki nudi socialno varnost in omogoča svobodno izbiro poklica. Izpostavljajo tudi nujnost delavskega upravljanja in zadrug ter se zavzemajo za oblikovanje javnega sklada za ekonomsko demokracijo.

V drugem sklopu, ki omenja nujnost neizključevanja, so v ospredju socialna država, delo, družinska politika, pokojnine, ki naj omogočajo dostojno in varno starost, in enake možnosti za vse. V tretjem sklopu Infrastruktura solidarnosti opozarjajo na nujnost ohranjanja javnega zdravstva, posvečajo se dolgotrajni oskrbi, stanovanjski politiki, ki naj prek javnega stanovanjskega fonda, stanovanjskih zadrug in ureditve delovanja najemnega trga zagotavlja, da bodo stanovanja dostopna vsem, zavzemajo se za kakovostno in brezplačno javno vzgojo in izobraževanje ter opredeljujejo, kako bi po njihovem mnenju moralo delovati financiranje znanosti.

Na področju kulture so pripravili izhodišča za zagon kulture po epidemiji, zavzemajo se za vlaganje v kulturo in umetnost, stabilno podporo javnim zavodom, za ureditev področja samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi ter za pravično ureditev avtorskega prava. V programu so se dotaknili tudi medijev in novinarstva – med drugim zahtevajo omejitev vpliva oblasti na medije, depolitizacijo in dolgoročni razvoj RTV Slovenija, reformo in okrepitev sistema javnih subvencij za medije, splošno krepitev medijskega sektorja ter omejitev moči monopolov. Poleg tega v ospredje postavljajo tudi varovanje novičarskih delavcev in delavk pred ekonomskimi in političnimi pritiski. Ob omenjenem v programu izpostavljajo še trajnostni in uravnotežen prostorski razvoj, učinkovit in cenovno dostopen javni potniški promet ter vsem dostopen šport.

Poseben sklop zajema davčna politika, ki temelji na pravičnosti oz. temu, da vsak prispeva po svojih zmožnostih.

V naslednjem sklopu programa naslavljajo okoljsko problematiko, ob čemer se zavzemajo za pravičen prehod na do okolja prijaznejše vire energije, kot ključno poudarjajo ohranjanje narave in zagotovitev zdravega življenjskega okolja za vse ter kmetijstvo, ki naj bo zasnovano po meri narave in družbe, pri čemer poudarjajo tako skrb za okolje kot aktivno vloge države, pa tudi skrb za blaginjo živali.

Zadnja dva sklopa sta posvečena političnemu odločanju in zunanji politiki. Zavzemajo se za povrnitev demokracije, enako pravno zaščito za vse, končanje delitev na center in periferijo. Na področju zunanje politike izpostavljajo nujnost suverene in premišljene politike, se zavzemajo za demilitarizacijo države in izstop iz Nata ter za bolj solidarno Evropo, kjer rešitve vidijo v reformi evropske centralne banke, splošni reformi demokracije EU-ja, se zavzemajo za novi evropski zeleni dogovor in za končanje tako socialnega kot davčnega dampinga.